SWEET 13 – NAPT

2. Kateri trenutek je bil ključen v vajini karieri, točka zasuka?
Ko sva zmagala Breakspoll in Beatport nagrade lani. Super je bilo videti, kako se je ves trud, ki sva ga vložila skupaj z založbo Funkatech, poplačal in kako je vplival na splošno javnost. Nagrade so naju blazno izpostavile, kar pomeni več didžejevski nastopov, turnej in radijskih gostovanj.

3. Misliš, da je poznavanje klasične glasbe potrebno za glasbeno produkcijo in da to izboljšuje glasbene rezultate?
Klasično glasbeno znanje vsekakor pomaga, v primeru NAPT pa je kar nujno, saj v svojih komadih uporabljava ogromno melodij. V smislu produkcije ti omogoča, da lažje kontroliraš razpoloženje, ki ga skušaš ustvariti na posnetku in ki temelji na melodijah in razvoju, ki jih uporabljaš. Pomaga tudi v bolj spošnem smislu aranžiranja in melodične zgradbe. Glasbeno znanje je dobro orodje, ki ti omogoča večjo kreativnost in izraznost. V smislu didžejanja klasično znanje ni tako nujno, ampak spet lahko pomaga pri razpoloženju in zgradbi seta. Lažje tudi ugotoviš tonaliteto komada, zato da miksi zvenijo v melodičnem smislu čvrsto.

4. Kje in kako živita zdaj, ali se mesto kjer živita odraža v vajini glasbi?
Živiva v Londonu in že kar nekaj časa. Bogata ponudba glasbe in različnih kultur ohranja najini glavi odprti in pomaga ohraniti glasbo svežo.

5. Ali sledita trendom (glasba, moda ...) in ali se v vajinem glasbenem stilu odražajo trenutni trendi?
Najin zvok imenujeva N-Funk, ker je precej drugačen od tistega, ki je bil pred tem. Najin cilj je delati razburljive in inovativne plesne komade z močnimi melodičnimi aspekti in visokimi produkcijskimi vrednotami. Rada ustvarjava velike gruve z ogromno basa, ritmov in občutkom.

 6. Katera država oziroma glasbena scena je, po tvojem mnenju, trenutno najbolj ustvarjalna?
Vse države imajo super scene, ampak ne nujno za isto vrsto muske. Veliki Britaniji gre dobro s solo ženskimi izvajalkami . La Roux,  Florence And The Machine etc... Nizozemska ima electro house ... .... Vsaka dežela lahko nekaj ponudi.

7. Najljubši album, singel in ustvarjalec vseh časov?
Zelo težko vprašanje, ker je zunaj toliko muske. Nekaj najinih najljubših izvajalcev: Stevie Wonder, Prince, James Brown, Daft Punk. Eden mojih najljubših singlov je Stevijev “Knocks Me Off My Feet”, ampak dobre muske je res veliko, zato je tako težko odgovoriti. Recimo “Empire State Of Mind”  Jaya Zja in Alicie Keys iz leta 2009... To bo čez nekaj časa klasika in refren je neverjeten – cel komad zaobjame poanto, kaj je New York. V bolj levopoljnem smislu pa mi je najmočnejši album Tritonis Dave-a Brubecka.

8. Kdo in zakaj je tvoj najboljši prijatelj tvoji najboljši prijatelj?
Ker so super za iti pit z njimi!

9. Najljubša računalniška igrica?
Mario Kart

10. Najboljša hrana za zajtrk in najboljša hrana za takrat, ko si pijan ob štirih zjutraj?
Zajtrk – kaša, napolni te za preostanek dneva
Pijan sem – humus, pitta, tzatziki

11. Če ne bi bilo nobenih omejitev (prostor, čas, ogrožene živalske vrste ...) – katero žival bi si najbolj želel za domačega ljubljenčka?
Žival, na katero se lahko zaneseš kot na psa, ki je tako okretna kot gepard, dojemljiva kot delfin, ki bi lahko živela tudi pod vodo, znala bi leteti in končno bi jo lahko treniral, da dela absolutno karkoli, po tem, ko obvlada vse zgoraj našteto.

12. Na kaj si najbolj ponosen v življenju?
NAPT je bilo za naju popotovanje in super je opazovati, kako se je v zadnjih letih vse sestavilo.

13. Words to live by...
Trdo delaj in ne se preveč trdo igrati, ker če se, potem naslednji dan ne boš mogel tako trdo delati.

SWEET 13 – CRAZY P

1. Lahko poveš malo več o začetkih, kako ste se našli (v glasbenem smislu) davnega leta 96? Zakaj ste spremenili prvotno ime?
Fanta sta se spoznala na univerzi v Nottinghamu... Jim – pravo, Chis – družboslovje. In takoj sta se ujela. Oba sta delala musko in delila ljubezen do funka, soula in disca in tako je nastal Crazy Penis. Penis je utrujeno in znucano ime! In ni ravno biistvenega pomena, da bi ga morali ujčkati.

2.Kakšna je bila scena leta 96 okoli Nottinghama? Bi lahko rekli, da je bil ta del VB talilnica deep housa v poznih 90tih (Charles Webster, Mantis rec,...)?
Super je bilo – DIY/Smokescreen/James Baileys klubi/The Bomb Essence/Venus... Scena je bila ogromna in živahna. Do danes se je veliko spremenilo...

3. Kje in kako živiš zdaj, ali se mesto kjer živiš odraža v tvoji glasbi?
Jim in Chris živita v Nottinghamu, kjer imamo tudi studio, jaz (Danielle) pa v Manchestru, blizu Tima (igralca basa). Bobnar Matt je naš londonski rezident. Pri meni osebno, muska ne odseva domačega mesta; mislim, da ljudje povezujejo nek zvok z določenim mestom (Manchester – Joy Division, happy Mondays, itd...) ampak, kar se pa tam zares dogaja, je pa izbira posameznika. Na mojo glasbo vpliva to, kam me odpeljejo razpoloženja – od folka do techna, dovzetna sem za vse.

4.Misliš, da je poznavanje klasične glasbe potrebno za glasbeno produkcijo in da to izboljšuje glasbene rezultate?
Sploh ne vpliva. To je popolnoma drugače. Klasično znanje postane uporabno pri komponiranju, ne pa v tehničnem smislu... sploh. Prostora je dovolj za vse, za klasično šolane in za nas, karkoli že smo!

5. Ali slediš trendom (glasba, moda ...) in ali se v tvojem glasbenem stilu odražajo trenutni trendi?
Iskreno lahko priznam, da nikoli nisem sledila trendom, predvsem zato, ker ponavadi v njih ne pašem. Frizuro furam enako, oblačim se v pač tisto, kar mi je všeč, novo ali second hand. Kot sem rekla, na nas vpliva ogromno različne muske, svojo pa pišemo glede na razpoloženja v katerih smo, in ker preživimo toliko časa skupaj, smo ponavadi podobno razpoloženi. Nedavno se je pojavil trend “nu disca”, s katerim nas povezujejo, ampak mi pač delamo, kar delamo. Kmalu bo lahko to “yacht rock”, kdo ve?

6. Kako gledaš na (nu)disco revival, se ti zdi, da vas obravnavajo kot del nje?
Smo bili del ja, kar nam je pomagalo na več načinov, ampak na našo glasbo je vplivala ljubezen do disca že veliko dlje. Upamo, da bomo še naprej dala musko, ki je ljudem kul. Prepričana sem, da je disco “večen”, samo njegova pojavnost se bo spreminjala.

7. Najljubši album, singel in ustvarjalec leta 2009?
Zelo težko vprašanje, ker jih je toliko, ampak Jim pravi: Post Office - Marleybone Greenwave. Enkratno!

8. Kdo in zakaj je tvoj najboljši prijatelj tvoji najboljši prijatelj?
Moji prijatelji so tisti redki ljudje, ki tolerirajo mojo čustveno neuravnovešenost, mojo odsotnost od njihove družbe večino leta in s katerimi lahko jokam/se smejem/se kregam, pa jih imam zares rada.

9. Najljubša računalniška igrica?
Vseh časov??? Grand Theft Auto ali FIFA.

10. Najboljša hrana za zajtrk in najboljša hrana za takrat, ko si pijan ob štirih zjutraj?
Ne vse naenkrat, ampak posebej... v vodi zakrknjena jajca, kaša z banano in medom ali toast in kava... Pijana hrana??? Karkoli, kar mi pride pod roke.

11. Če ne bi bilo nobenih omejitev (prostor, čas, ogrožene živalske vrste ...) – katero žival bi si najbolj želel za domačega ljubljenčka?
To je vedno pes... Vedno.

12.Na kaj si najbolj ponosna v življenju?
Svojo družino, ker trdo delajo in me ohranjajo pri tleh.

13.Words to live by...
KEEP TRYING!

2. Kateri trenutek je bil ključen v tvoji karieri, točka zasuka?
Mislim, da se je začelo premikati nekje okoli let 1997-1998, ko sem izdal kar nekaj velikih komadov, ki so jih vrteli in podprli glavni dnb didžeji tistega časa – komade, kot so ‘Sight Beyond’, ‘Secrets’ in ‘Jazz Session’. Spomnim se, da je enkrat na Metalheadz večeru v klubu Leasure Lounge v Londonu Grooverider začel svoj set z “Secrets” in ga takoj dvakrat rewindal, medtem ko je na stopnicah ob DJpultu sedel David Bowie! Mislim, da sem se takrat zavedel, da se je začelo dogajati…

3. Misliš, da je poznavanje klasične glasbe potrebno za glasbeno produkcijo in da to izboljšuje glasbene rezultate?
Vsekakor je uporabno za to vrsto dnb-ja/electra/trance-a, ki ga delam sam. Znanje tradicionalnih glasbenih pravil in struktur pride očitno prav, ko hočeš, da so tvoje produkcije bolj melodične in glasbene.

4. Kje in kako živiš zdaj, ali se mesto kjer živiš odraža v tvoji glasbi?
Živim v zares mali vasici Bray – je fino in mirno, ima nekaj klasičnih britanskih pubov in, bizarno, nekatere izmed najvišje ocenjenih restavracij na svetu (‘The Fat Duck’ in ‘The waterside Inn’). Ker je moje življenje ob vikendih tako hektično in energijsko nabito z didžejanjem, gužvo in feni …, je kul, da se lahko vrnem domov k nečemu bolj sproščenemu in mirnemu. Nekajkrat na teden skušam teči, se nadihat svežega zraka in tudi videti kaj pokrajine.

5. Ali slediš trendom (glasba, moda ...) in ali se v tvojem glasbenem stilu odražajo trenutni trendi?
Vedno imam oko na trendih, ampak raje sledim lastnim idejam namesto temu, kar drugi mislijo, da je kul. Raje bi ustvarjal trende in modo, kot pa jim sledil.

6. Katera država oziroma glasbena scena je, po tvojem mnenju, trenutno najbolj ustvarjalna?
Če sem iskren, trenutno ni nič takega zunaj, kar bi me glasbeno posebej zanimalo, v smislu, da je “nekaj novega”. Mislim, lahko je najti stvari okoli katerih je trenutno nek hajp, karkoli, o čemer trenutno ljudje pišejo in je tako obsojeno na “kul”. Sam poslušam raznorazne stvari, stare in nove in od njih pobiram inspiracijo.

7. Najljubši album, singel in ustvarjalec vseh časov?
Težko vprašanje in moj odgovor se verjetno z vsakim dnem spreminja. Verjetno  ‘Hunting High and Low’ skupine A-Ha, to je eden mojih najljubših albumov, ali pa muska iz filma ‘Clockwork Orange’. Sem tudi velik fan skupine Journey in pa seveda vseh electro/80s skupin - Depeche Mode, Kraftwerk, Human League etc. Poslušam tudi veliko trance-a – ponavadi podcaste ljudi, kot so Gareth Emery, Andy Moor in Above & Beyond fantje – dobra muska za tečt in telovadnico ;-)

8. Kdo in zakaj je tvoj najboljši prijatelj tvoji najboljši prijatelj?
Ker so moji NAJBOLJŠI prijatelji. ;-)

9. Najljubša računalniška igrica?
Call of Duty MW2. Res je huda. Moja punca jo sovraži.

10. Najboljša hrana za zajtrk in najboljša hrana za takrat, ko si pijan ob štirih zjutraj?

Vsak dan si postrežem s svežim pomarančnim sokom, specialnim domačim John B espressom in dvema kosoma toasta s pašteto iz dimljenega lososa. Loooovely.
Glede pijanskih prigrizkov pa v resnici nisem zelo izbirčen – ponavadi karkoli je v mini-baru v hotelu

11. Če ne bi bilo nobenih omejitev (prostor, čas, ogrožene živalske vrste ...) – katero žival bi si najbolj želel za domačega ljubljenčka?
Vietnamskega trebušastega prašiča in ligra (mešanca med tigrom in levom).

12. Na kaj si najbolj ponosen v življenju? No, zelo sem zadovoljen, kako stvari stojijo trenutno – prvič so me uvrstili med DJ mag top 100. Vse večje uspehe dosegam s produkcijo in didžejanjem, vse internetne sajte imam frišno urejene, imam pa tudi popularen, reden podcast.

13. Zadnje besede...
www.john-b.com
www.thejohnbpodcast.com
www.facebook.com/johnbbeta

1.Od kod prihajaš in kako si se začel ukvarjati z glasbo?
Rojen sem v Kaliforniji, od takrat pa sem živel v Torontu, Detroitu, Berlinu in New Yorku.

2.Kateri trenutek je bil ključen v tvoji karieri, točka zasuka?
Glasba plačuje mojo najemnino od leta 1992. Preobrat se je zgodil, ko sem začel s svojo prvo založbo, Accelerate.

3.Misliš, da je poznavanje klasične glasbe potrebno za glasbeno produkcijo in da to izboljšuje glasbene rezultate?
V otroštvu sem motovilil z urami klavirja in igranjem v bandih. Do 16-ega leta sem pisal pop komade z besedili. Nisem prepričan, da je za to potrebno klasično šolanje. Za to, da lahko ustvariš nekaj izvirnega v plesni glasbi, je bolj pomembna glasbena intuicija. Mislim, da se tega ne da naučiti.

4.Kje in kako živiš zdaj, ali se mesto kjer živiš odraža v tvoji glasbi?
Zadnje čas sem razpet med New Yorkom in Berlinom, a izoblikoval sem se ob poslušanju detroitskega radia, še preden sem se tja tudi preselil. Tako da bolj kot to kje živim sedaj, name vpliva Detroit, od koder sem vedno jemal navdih še preden sem se zavedal kakršnekoli tamkajšnje techno scene.

5.Ali slediš trendom (glasba, moda ...) in ali se v tvojem glasbenem stilu odražajo trenutni trendi?
Ne, nikoli. Sledim samo svojemu srcu in intuiciji. In zdi se, da kar mi je všeč tako ali tako postane modno v nekem trenutku. To je slaba stran delovanja v plesni glasbi - trendi zvoki, ki pridejo in izginejo. Po nepotrebnem se tako določeni žanri trivializirajo, a to je dandanes pač narava te zveri.

6.Katera država oziroma glasbena scena je, po tvojem mnenju, trenutno najbolj kreativna?
Sem pristranski,. Vedno bom trdil, da je produkcija iz ZDA - tista iz Srednjega zahoda in iz New Yorka najbolj izvirna, ko je govora o houseu in technu. Anglija je tesno na drugem mestu. Ampak kar se tiče klubov, je najbolje na Japonskem in v Berlinu.

7.Najljubši album, singel in ustvarjalec vseh časov?
Problem Kids "I Will Lead" je moja najljubša house plošča. Seveda so še druge, ampak ne bi rad kompliciral. Glede albuma… Bi rekel, da nekaj v slogu “Octet” Steve-a Reich-a.

8.Kdo in zakaj so tvoj najboljši prijatelji tvoji najboljši prijatelj?
Ker jih plačujem, da mi to govorijo.

9.Najljubša računalniška igrica?
Vse tiste, v katerih se dirka z avtomobili..

10.Najboljša hrana za zajtrk in najboljša hrana za takrat, ko si pijan ob štirih zjutraj?
Ameriške palačinke.

11.Če ne bi bilo nobenih omejitev (prostor, čas, ogrožene živalske vrste ...) – katero žival bi si najbolj želel za domačega ljubljenčka?
Sasquatcha!

12.Na kaj si najbolj ponosen v življenju?
Na to, da sem ostal zvest samemu sebi.

1. Od kod prihajaš in kako si se začel ukvarjati z glasbo?
Prihajam z južne angleške obale iz zelo glasbene družine. Dnevna soba mojih staršev je bila nenehno vadbišče raznoraznih bandov, katerih člana sta bila, tako da sem bil ves čas obkrožen z glasbenimi inštrumenti. Oče me je naučil igrati bobne in vedno sem bil prepričan, da je glasba moja usoda.
Po tem, ko sem igral v nekaj bendih, sem s preprosto snemalno opremo, ki smo jo imeli v hiši, začel delati lastne beate. Didžejanje je bil moj hobi in po nekaj časa je prišlo do tega, da sem končno lahko predvajal tudi svoja prva dva komada (Trickatechnology & Peaches) človeku, pri katerem sem v Brightonu nabavljal plošče (Krafty Kuts). Skupaj sva začela ustvarjati glasbo in po tem sem začel dobivati vse več nastopov kot didžej. Po težki odločitvi sem tako namesto 20% banda postal 100% A Skillz.

2. Kateri trenutek je bil ključen v tvoji karieri, točka zasuka?
Ko je izšel moj in Kraftyjev album “Trickatechnolgy”, je bilo noro. Skupaj sva bila po vseh glasbenih revijah, potovala sva v kraje, kjer prej še nikoli nisem bil. Ko sva imela s Kurtisom Blowom zaključni set na sidneyskem Field Dayu pred 25.000 ljudmi, sem se zavedel, da je album resnično spremenil vse.

3. Misliš, da je poznavanje klasične glasbe potrebno za glasbeno produkcijo in da to izboljšuje glasbene rezultate?
Jaz sem absolutno za šolanje! Želim si, da ne bi že po prvem letu opustil igranja klavirja (res patetično!). Imel sem 5 let in želel sem si igrati samo bobne, a danes bi bilo obvladovanje inštrumenta (z notami vred!) resnično velik bonus. Razvil sem sicer posluh za to, kaj se sliši prav in se marsičesa priučil, ampak danes resnično obžalujem, da sem odnehal. Menim, da je prav v pomanjkanju glasbene izobrazbe razlog, da se toliko sodobne elektronske glasbe sliši tako ne-muzikalično. Žal je res tudi, da je včasih dovolj že en klasičen bobnarski brejk in en sam gnusno tolst bas, pa se ljudem na plesišču že skoraj trga…

4. Kje in kako živiš zdaj, ali se mesto kjer živiš odraža v tvoji glasbi?
Živim v malem mestecu, ki se imenuje Chichester. Glasbena scena ni ravno raznovrstna in bogata, ampak sem vesel, da se lahko ognem bučnim mestom, da takrat, ko nisem na poti lahko najdem nekaj mirnih trenutkov zase. A ne bi rekel, da je Chinchester kraj, ki bi me glasbeno inspiriral.

5. Ali slediš trendom (glasba, moda ...) in ali se v tvojem glasbenem stilu odražajo trenutni trendi?
Vedno sem skušal slediti lastni glasbeni poti in razvijati lasten slog, a zelo težko bi rekel, da nisem vsaj malo tudi pod vplivom trendov, seveda le v primeru, da so mi ti tudi všeč. Včasih je tisto, kar je trendy sranje, spet drugič je res kul. Oboje velja tako za glasbo kot modo. Tako je dubstep trendy in mi je všeč, prav tako pa so danes modne tudi ozke kavbojke, za katere pa mislim, da zgledajo trapasto.

6. Katera država oziroma glasbena scena je, po tvojem mnenju, trenutno najbolj kreativna?
Trenutno sem najbolj na tekočem z dogajanjem v VB, ker tu živim! Imamo ogromno res dobre glasbe v vseh žanrih. Funky zadeve iz založb kot so Good Groove, Insane Bangers,  Bombstikes, pa vse do klubskih prvakov, kot so Jack Beats, Sub Focus, Fake Blood, Chase 'n' Status, Plump DJ’s… VB ima vse!

7. Najljubši album, singel in ustvarjalec vseh časov?
Michael Jackson – “Thriller” – katerikoli komad s tega albuma. Ali pa iz “Off the wall”.

8. Kdo in zakaj je tvoj najboljši prijatelj tvoji najboljši prijatelj?
Ker so ob meni, ko jih rabim, ker jih ne zanima s čim si služim denar in kaj lahko dobijo od mene, temveč v zameno želijo le prijateljstvo.

9. Najljubša računalniška igrica?
Nisem ravno doma na tem področju, nimam niti lastne igralne konzole. Ampak pretekli božič sem užival ob igranju tenisa na Wii.

10. Najboljša hrana za zajtrk in najboljša hrana za takrat, ko si pijan ob štirih zjutraj?
Zajtrk - klasičen angleški zajtrk.
Če pa sem ob 4h zjutraj pijan, grem na kebab.

11. Če ne bi bilo nobenih omejitev (prostor, čas, ogrožene živalske vrste ...) – katero žival bi si najbolj želel za domačega ljubljenčka?
Četudi ne bi bilo nobenih ovir, še vedno ne bi želel imeti ljubljenčka.

12. Na kaj si najbolj ponosen v življenju?
Moj sinko “Quinn”, ker je najboljša zadeva, ki sem jo kdaj naredil. Mix verzija 1.0 in ne rabi nobenih popravkov!

13. Zadnje besede...
Stop Collaborate and Listen.

Kaj je bil tisti ključni trenutek v vaši glasbeni karieri, ko je produciranje in didžejanje postalo glavna stvar v vašem življenju?
Zrasli smo ob Hip hopu, ki nas je spremljal ves čas. Leta '97 smo začeli z No Fakin' klubskimi večeri in dobili priložnost igrati skupaj z našimi vzorniki. V 2005 smo se vse bolj angažirali v DJ-anju in manj pri promociji. Produkcija je prišla sproti.

Ali ste šolani glasbeniki? Menite, da je poznavanje klasične glasbe potrebno za vašo produkcijo in da to izboljšuje glasbene rezultate?
V prvi vrsti smo veliki zbiralci vinilk in veliki privrženci glasbe nasploh. Fred je klasičen violinist in ima roko tudi za Theremin. Res se super znajde v studiu. Vsi pa veliko prispevamo k glasbeni raznovrstnosti, tako v studiu kot v klubu – odlična kombinacija zaradi glasbenega poznavanja, okusa in izkušenj.

Kje živite danes? Ali se to odraža v vaši glasbi?
Trenutno smo vsi v Liverpoolu. Na nas vpliva veliko raznolike glasbe iz različnih krajev. Liverpool ima lepo glasbeno zakladnico, preko zgodb Cunard Yanksov, Beatlov, Les Spaine ali Echo & the Bunnymen, pa funka v Timepieceu ali dogajanj v Eric's klubu. In zato lahko začutiš vso to glasbeno energijo vsepovsod. Tu je še veliko svežih glasbenih podvigov, ki prihajajo iz Transamp studia v Liverpoolu in združujejo imena kot so Six Toys, No Fakin' DJs, ASM in druge. Zato bodite pozorni in napnite ušesa!

Ali sledite trendom (glasba, moda ...) in ali se v vašem glasbenem stilu odražajo trenutni trendi?
Kaj je trendi v tem trenutku?? Delamo po svoje in upamo, da je drugim to tudi všeč. Redno čekiramo kaj je novega in zanimivega na glasbeni sceni in hkrati črpamo iz dobre stare glasbene zakladnice – oboje združujemo in poskušamo narediti kaj novega, še ne slišanega in kakovostnega. Pa presodite sami.

Katera država oziroma glasbena scena je, po vašem mnenju, trenutno najbolj kreativna?
Dubstep še vedno preseneča in zaradi tega damo Veliki Britaniji bonus točke. Francija še vedno producira veliko zanimivega zvoka in dobrih glasbenikov. Berlin, Baltimore – povsod se najde kak nov up, gverilec, ki preseneti. Se že veselimo kaj bomo slišali pri vas.

Najljubši album, singel in ustvarjalec vseh časov?
Na to ni mogoče odgovoriti.  Različni albumi, različni artisti vzbudijo v nas različne spomine in emocije.  Na primer Public Enemy in The Bomb Squad so nas resnično navdihnili, nas popeljali v svet hip hopa in nas s časom pripeljali tudi do produciranja glasbe.  Zato bo njihov 'It Takes A Nation Of Millions To Hold Us Back' vedno med našimi najljubšimi.

Kdo in zakaj je vaš najboljši prijatelj vaš najboljši prijatelj?
Naši fredni so to zato, ker imajo prav tako radi Public Enemy in 'It Takes A Nation Of Millions To Hold Us Back'!

Najljubša računalniška igrica?
Serija The Horace na ZX Spectrumu ... ampak si rajši privoščimo en dober pikado.

Najboljša hrana za zajtrk in najboljša hrana za takrat, ko si pijan ob štirih zjutraj?
Če je šele štiri, raje naroči še eno rundo!

Če ne bi bilo nobenih omejitev (prostor, čas, ogrožene živalske vrste ...) – katero žival bi si najbolj želeli za domačega ljubljenčka?
Pes je človekov najboljši prijatelj, tako da bi bili zadovoljni s K-9  iz Dr. Whoja. “Affirmative.” Čeprav bi pa bilo kul, če bi v kakšen klub uleteli na nojih.

Na kaj te najbolj ponosni v življenju?
Kot kolektiv smo najbolj ponosni na materiale, ki so nastali za Capital of Culture, ampak najboljše še pride!!!

Zadnje besede...
Rap je nekaj kar narediš ... Hip hop je način življenja!!!

SWEET 13 z AKUFEN

Od kod prihajaš in kako si se začel ukvarjati z glasbo? Si poklicni glasbenik ali se z glasbo ukvarjaš le v prostem času?
Moja izvorna profesija sta vizualna umetnost in književnost. Oboje sem študiral v šoli v času pozne mladosti. Pravzaprav me je čakala lepa kariera ilustratorja in slikarja, moja želja pa je bila tudi postati učitelj francoščine. Z elektronsko glasbo sem se začel ukvarjati že v šoli, ko sem bil star 16 let. Pred tem se igral kitaro in klaviature v enem od funk-punk bendov, ki pa mi ni dal tistega pravega zadovoljstva. Zato sem se tudi posvetil bolj elektroniki. Nekako se nisem mogel sprijazniti z vsemi tistimi egotripi v bendu. Druga stvar pa je, da sem bil prekleto dobro prepričan, da hočem postat profesionalen glasbenik, medtem ko so bili ostali člani benda tam predvsem zato, da so lahko lovili dekleta in se niso želeli globlje spuščati v eksperimentiranje in raziskovanje glasbe.
Zato sem se odločil nadaljevat po svoje in it svojo pot. DIY. Moje glasbeno ozadje je kar težko. Vinile zbiram že celo življenje. Uživam v jazzu, bluesu, roots-music ali katerikoli drugi črnski zvrsti glasbe, obožujem Motown. Po drugi strani pa mi pogosto sede tudi klasična in sodobna glasba. Podpiram kakovost v glasbi. Pa naj si bo to katerakoli zvrst, tudi country, brazilian ali rock. Vse sprejmem, dokler ima nek glasbeni smisel in kvaliteto. Profesionalni glasbenik sem že 10 let in to je moje življenje in moj kruh. Priznam pa, da si včasih želim, da bi glasba postala spet moj hobi.

Kaj je bil tisti ključni trenutek v tvoji glasbeni karieri, ko je produciranje in didžejanje postalo glavna stvar v tvojem življenju?
Mutek! Brez pomisleka. Ne samo zame, ampak tudi za vse druge glasbenike v našem prostoru. Velika večina glasbenikov je hvaležna direktorju Alainu Monogeau za njegov neprecenljiv trud, ki ga je vložil v ta briljanten festival. Mutek tako ostaja vse do danes eden najpomembnejših festivalov v svoji zvrsti. Želim si samo še to, da bi bil vse bolj prepoznaven tudi po svetu.
Ali si šolan glasbenik?
Kot sem rekel sem igral kitaro in klavir. Oboje sem tudi študiral. Klavir sicer bolj kratek čas, kitaro dalj časa. Sem pa do danes že vse pozabil, zato sem se odločil ponovno osvežit glasbeno in teoretično znanje klavirja. Moja največja želja je pisati glasbo za velike orkestre.

Misliš, da je poznavanje klasične glasbe potrebno za tvojo produkcijo in da to izboljšuje glasbene rezultate?
Mislim da je glasbeno ozadje bistvenega pomena, ko želiš glasbo pisati, pa naj bo to katera koli zvrst. Veliko pomaga pri raziskovanju področja glasbe. Slišim veliko zanimivih zvokov v tako imenovani “minimal” zvrsti, mi pa pri tej zvrsti manjka duša, kar je škoda. Nič nimam proti elektronski glasbi, mislim pa da je veliko glasbenikov, ki se ukvarja s tovrstno glasbo brez glasbenih osnov. Glasba pa je talent v katerem se moraš še dodatno izučit, da ta postane smiselna. Da bi jo razumel moraš biti na tem področju glasbeno tudi zelo razgledan, spoštovat vsako zvrst in v njej prepoznat kvaliteto in kakovostnega izvajalca. Predvsem pa se ji moraš popolnoma predat. Če me vprašate kaj bi rajši izbral: glasbo ali seks, bi se odločil za glasbo.

Kje in kako živiš zdaj, ali se mesto kjer živiš odraža v tvoji glasbi?
Še vedno živim v Montrealu, kar se zdi veliko ljudem zelo impresivno, zato ker sem se imel priložnost odselit v Berlin kot vsi ostali, pa sem odklonil. Ljubim Berlin, ljubim Evropo, ljubim svet kot vsak drug človek, a vseeno sem kar moral ostati. Montreal je krasno mesto. Eno boljših v severni Ameriki za umetnost in kulturo. Vsaj zame, eno najboljših mest v Kanadi. Zenovsko, lahkotno in edinstveno je. Zelo veliko je pripomogel pri oblikovanju „lokalnega zvoka“, glede na to da je otok na daljnem vzhodu obale Kanade. Vpliv smo čutili od vsepovsod, iz Evrope in Amerike. Zato je Montreal že od nekdaj vodilni v kulturnem razvoju. Vse je prišlo skozi to mesto. Podobno kot v New Yorku.

Ali slediš trendom (glasba, moda ...) in ali se v tvojem glasbenem stilu odražajo trenutni trendi?
Opazujem trende, mislim da je dobro, da obstajajo. Tako lažje razumemo kaj se okoli nas dogaja, ne glede na to a so ti všeč ali ne. Nisem pa jim nikoli sledil. Ne zato ker bi si želel biti outsider ali nekaj posebnega, ampak preprosto zato ker nisem bil nikoli v tem. Nobenega zadovoljstva ne čutim v trendu. Trend diktira in ne obvešča. Trendi so za tiste, ki sledijo in jaz to nisem. Želim ustvarjati raznovrstno glasbo, glasbo, ki bo vzbudila v ljudeh občutek, da jo želijo še bolj spoznati. Z željo po nečem novem.

Katera država oziroma glasbena scena je, po tvojem mnenju, trenutno najbolj kreativna?
Vsaka po svoje. Na svojevrsten način. Zakaj bi izbirali svetovnega “kralja”, če ni potrebno. Vsaka ima svojega kralja. Samo poiskati ga je treba. Vedno sem govoril, ne išči predaleč. Že pri sosedu je lahko tisto kar iščeš. Najbolj kreativna dežela je ravno tvoja. Zapomni si to!

Najljubši album, singel in ustvarjalec vseh časov?
Top 10 popolnih albumov:
1- Muddy water - Folk Singer
2- Kind of Blue - Miles Davis
3- Serge Gainsbourg - Melody Nelson
4- Horace Silver  - Silver's Serenade
5- The Beatles - The White Album
6- Steve Reich - Music for 18 musicians
7- Al Green- I'm still in love with you
8- Nick Drake - Five Leaves left
9- Marvin Gaye - What's Going On
10- Stevie Wonder - Songs in he key of life

Želim si imeti teh 100 albumov :).

Kdo in zakaj je tvoj najboljši prijatelj tvoji najboljši prijatelj?
Moja hčerka je moja najboljša prijateljica. Noben me ne razume tako kot ona. Brezpogojna ljubezen. Vedno me prebere in jaz jo vedno slišim. Je moje meso in kri. Imam tudi nekaj dobrih prijateljev. Sem zapečkar, ne grem dostikrat ven. Zato me morajo tisti, ki so moji prijatelji zelo dobro razumeti, mene in moj način življenja. Tudi če nisem vedno zraven, ko se srečajo, sem z mislimi dostikrat z njimi in mi veliko pomenijo. Komad, ki sem ga izdal kot Horror inc na Perionu in se imenuje “the Absent”, govori o meni. Jaz sem “odsoten”.

Najljubša računalniška igrica?
Ha, ha, ha!!!! Tetris in Pacman zmagata. Sem kar dobro zasvojen.

Najboljša hrana za zajtrk in najboljša hrana za takrat, ko si pijan ob štirih zjutraj?
Poutine! Tipična večerja iz Quebeca. Ni ga čez pomfri, sir in mastno hrano. Ker absorbira alkohol in lepo zaspiš. No … temu ne bi ravno rekel zajtrk. Ha, ha! Ker ne zahajam pogosto ven sem bolj človek, ki poje v jutranjih urah na tone sadja. Rad pečem palačinke za mojo hčerko.

Če ne bi bilo nobenih omejitev (prostor, čas, ogrožene živalske vrste ...) – katero žival bi si najbolj želel za domačega ljubljenčka?
Slona! Je moja najljubša žival. A ker moram bit bolj realen, je moja druga opcija skunk. Smrdijo in so super prijazni. Kot večina mojih kolegov. Ha, ha!

Na kaj si najbolj ponosen v življenju?
Na mojo hčerko.

Zadnje besede...
Poskusi tudi tisto, kar drugače ne bi. Sploh, če vidiš, da bi lahko v tem užival.

Jizah, ikona ljubljanske urbane kulture, nekdanji navijač, sovoditelj oddaj Rhyme Kickerz in Zeleno Sonce na Radiu Študent, avtor odličnih maratonskih intervjujev v Kontejnerju, organizator dogodkov in predvsem hip hop vseved. Z njim smo se pogovarjali o vzponu in padcu hip hop scene pri nas.
Tu objavljena verzija je daljša, skoraj transkript intervjuja, v katerem je izpuščeno le malo tistega, kaj je Jizah v svojem značilnem slogu, v kleni Ljubljanščini in skoraj brez predaha, natrosil. Namen objave daljše različice je predvsem, da je v njej izpuščenih bistveno manj imen in podrobnosti, ki v tiskano verzijo zaradi stiske s prostorom žal niso mogle.

Kdaj si prvič obiskal K4?

Ne vem, gotovo sem bil še v osnovni šoli, po moje sem bil v šestem ali sedmem razredu. Ful je bilo ventilov pa ful je bilo panksov. Zunaj so bili samo panksi. Po moje je bila kakšna Druga godba, ali pa sem kakšno leto kasneje Drugo godbo v K4 gledal.

Pa si bil kdaj punker?

Ne, nikoli nisem bil punker. Sem pa vedno spremljal alternativna dogajanja.
Ko smo bili mi tamali -v osnovni šoli sedmi ali pa osmi razred- je bila Štirka ali pa nič. Ni bilo več Super Li-ja, Palma je bila pussy, Turist je bil pa ful komercialen. K4 je bila edina malo bolj alter stvar. Najbrž je bil tudi že KUD, ampak tega nismo poznali. Metelkove pa itak še ni bilo.

Kako pa te je zaneslo v glasbene vode? Kdaj te je muzika prijela, da si se kasneje znašel na Radiu Študent in v organizacijskih vodah?

Jah, ne vem. Jaz sem o muziki vedno vedel največ in sem vse komade poznal, tudi češki pop - Madonne in podobno. To je bilo pač neko obdobje, ko si lahko spremljal samo Val 202, Radio Študent pa RGL. In jaz sem vse poslušal. Val 202 je bil najbolj pussy, RGL je bil vmes. Takrat, ko je prišla ven Nivana in podobno, je to RGL zarolal in tako sem te zadeve spoznal. Pa MTV sem imel prižgan, ker sem se kao nekaj učil doma, pa se u bistvu nisem. Nisem nujno gledal spotov, ampak ko je bil Enter Sandman -mislim, da je bilo leta 91, ko je prišel ven The Black Album-, takrat sem bil jaz že čist notri in sem poznal že vse komade, ki so se vrteli. Tudi ko sem prišel v trgovino s CD-ji, ki sta bili takrat Digitalia ali pa Tru-fika, sem jaz poznal vsak komad, ki so ga spustili. Vse od češkega soula naprej… Na radiu sem poslušal vse te Stop POP 20, pa tudi ko je imel Stojan Auer ob ponedeljkih neko oddajo. Tam si lahko slišal največ elektronike, ta housič, ki je prihajal - S'Express, Big Fun, pa Snap, pa Ride on Time od Black Box. Že takrat me je zanimala malo bolj elektronska smer. Z RŠ-om sem pa še kitare dobil, ker vse ostalo je bilo ves čas isto in nisem hotel poslušati 700-krat isti komad. Podnevi sem gledal bolj MTV, pol sem šel ven, odigral en basket in zvečer sem bolj poslušal radio. Spremljal sem vse te charte in poslušal: »Kaj je to za en komad?« Ko sem vrgel stran kasete, na katere sem snemal radio in sem imel gor vse od Tine Turner in Erosa Ramazzotija naprej, sem jih vrgel mogoče 3000. Smo snemali vse z govorom, pa kar te je zanimalo, si si presnel, za ostalo pa si pritiskal »cue«. In tam sem slišal tudi prve raperje.

Potem nisi prišel do prvih rapov preko tujih linkov, tujih revij?

Ne, do tega sem najprej prišel čisto tako, da so se prebili kakšni LL Cool J, Public Enemy in ostali. To je bilo recimo trideseto mesto nekega charta. In ko sem to slišal, sem se vprašal: »Kaj je pa zdaj to?« In ker sem imel angleščino v osnovni šoli, sem se vprašal: »Kakšen hud message je zdaj to?« RGL mi je dal zasnovo, ker so vrteli veliko Deep Purple, Floyde, malo tega rocka, RŠ, ki je vrtel Nicka Cavea, Fugazi in te drame. Par sošolk je bilo alternativk, kar je takrat pomenilo, da si šel z bratom na koncert od Fugazi v menzo v Študentskem naselju. Ali pa da si poslušal Red Hot Chilli Pepers, plato Blood Sugar Sex Magik, pa kasneje One Hot Minute. To je bilo takrat alter. Ampak sem poznal tudi ves pop in sem moral profesorju za glasbo ves čas nosit plate. Mi je rekel: »Daj, prinesi kar imaš novega doma.« Pa tudi brat je poslušal veliko muzike, sicer ne toliko kot jaz. Pa fotr ima male vinile in mat' jih ima. Vse to sem potem združeval in iskal kje se najbolj najdem in našel sem se v neki alternativi.

VEČ...

1. Od kod prihajaš in kako si se začela ukvarjati z glasbo? Si poklicna glasbenica ali se z glasbo ukvarjaš v prostem času?
Originalno sem iz Kölna, elektronska glasba pa me je prevzela, ko sem šla konec 80. let v klub, kjer so vrteli acid house. Takrat sem prvič videla in slišala DJ-ja miksat komade.

2. Kaj je bil tisti ključni trenutek v tvoji glasbeni karieri, ko je produciranje in/ali didžejanje postalo glavna stvar v tvojem življenju?
Ta trenutek je bil zagotovo ustanovitev založbe Mobilee.

3. Ali si šolana glasbenica? Misliš, da je klasična glasbena izobrazba potrebna za tvojo produkcijsko delo, bi bil rezutat morda še boljši?
Več kot devet let sem igrala flavto in kot otrok ogromno časa preživela ob vadenju inštrumenta. Prenehala sem pri 14-ih, ker sem odkrila druge stvari, ki so se mi zdele bolj zanimive. Je pa koristno, da znaš brati note ter imeti občutek za harmoniije in atmosfero glasbe.

4. Kje živiš zdaj in ali se to (mesto, država) odraža v tvoji glasbi?
V Berlinu. Je epicenter elektronske glasbe. Različne kulture in glasba, ki tu nastaja, me nenehoma navdihujejo, prav tako pa tudi mesto samo.

5. Ali slediš trendom (glasba, moda ...) in ali se v tvojem glasbenem stilu odražajo trenutni trendi?
Moda in glasba me zelo zanimata, a raje ustvarjam svoje trende, kot da bi jim sledila.

6. Katera država oziroma glasbena scena je, po tvojem mnenju, trenutno najbolj kreativna?
Berlin, seveda.

7. Najljubši album, singel in ustvarjalec vseh časov?
Album – Kraftwerk - Computerwelt
Singel – Underground Resistance – Electronic Warfare
Ustvarjalec – preveč, da bi jih naštela

8. Zakaj je/so tvoj/i najboljši prijatelj/i tvoji najboljši prijatelj/i?
Ker me on vedno posluša, ker je vedno tu zame in ker se z njim najbolj zabavam.

9. Najljubša računalniška igrica?
Tetris.

10. Najboljša hrana za zajtrk in najboljša hrana za takrat, ko si pijana ob štirih zjutraj?
Leberwurstbrot.  Döner.

11. Če ne bi bilo nobenih omejitev (prostor, čas, ogrožene živalske vrste ...) – katero žival bi si najbolj želela za domačega ljubljenčka?
Sem čisto srečna s svojo mačko.

12. Na kaj v življenju si najbolj ponosna?
Ponos je čudna beseda. Raje rečem, da zelo cenim svoje prijatelje in družino.

13. Zadnje besede...
”Don’t forget to go home”--Ewan Pearson

1. Od kod prihajaš in kako si se začel ukvarjati z glasbo? Si poklicni glasbenik ali se z glasbo ukvarjaš v prostem času?
Sem iz Berlina in se z glasbo ukvrajam poklicno, čeprav hkrati študiram poslovne komunikacije.

2. Kaj je bil tisti ključni trenutek v tvoji glasbeni karieri, ko je produciranje in/ali didžejanje postalo glavna stvar v tvojem življenju?
Didžejam že več kot 15 let, na globalno sceno pa mi je uspelo prodreti v zadnjih dveh letih.

3. Ali si šolan glasbenik? Misliš, da je klasična glasbena izobrazba potrebna za tvojo produkcijsko delo, bi bil rezutat morda še boljši?
Kot otrok sem igral klavir in mislim, da ti klasična glasbena izobrazba oziroma tehnično in teoretično znanje, ki ju tako pridobiš, zagotovo pomagata pri produkciji.

4. Kje živiš zdaj in ali se to (mesto, država) odraža v tvoji glasbi?
Berlin je zelo navidhujoče mesto, ki stalno utripa, neprestano napreduje in prepričan sem, da se to odraža in se bo tudi v prihodnje odražalo v vsej glasbi, ki nastaja v Berlinu.

5. Ali slediš trendom (glasba, moda ...) in ali se v tvojem glasbenem stilu odražajo trenutni trendi?
Ne bi rekel, da jim sledim, me pa zelo zanimajo, saj človeku dajo veliko navdiha. Imam pa svoj okus in svoj stil.

6. Katera država oziroma glasbena scena je, po tvojem mnenju, trenutno najbolj kreativna?
Za elektronsko glasbo je to trenutno zagotovo Nemčija. Ogromno ustvarjalcev se je v zadnjem času preselilo v Berlin z vsega sveta in tako je mesto postalo pravi talilni lonec elektronske glasbe.

7. Najljubši album, singel in ustvarjalec vseh časov?
Preveč, da bi jih našteval.

8. Zakaj je/so tvoj/i najboljši prijatelj/i tvoji najboljši prijatelj/i?
Ker imajo srce na pravem mestu.

9. Najljubša računalniška igrica?
Ne igram jih.

10. Najboljša hrana za zajtrk in najboljša hrana za takrat, ko si pijan ob štirih zjutraj?
Zajtrk: Omleta ali umešana jajčka ter sveže sadje.
Nočni prigrizek: v takšnih situacijah imam rad težko hrano, recimo pomfri in currywurst. To te strezni ;)

11. Če ne bi bilo nobenih omejitev (prostor, čas, ogrožene živalske vrste ...) – katero žival bi si najbolj želel za domačega ljubljenčka?
Plumplorija (Plumplori ali Bengalski Lori je vrsta ljubkega in majhnega primata z velikimi očki, katrega vrsta je na robu izumrtja. Op.p.)

12. Na kaj v življenju si najbolj ponosen?
Na punco, prijatelje, družino – čeprav ponos ni prava beseda za to, a sem tako vesel, da jih imam v svojem življenju.

1. Od kod prihajaš in kako si se začel ukvarjati z glasbo? Si poklicni glasbenik ali se z glasbo ukvarjaš v prostem času?
Rojen v Ženevi, a britanskim staršem...odrasel v Franciji, zdaj živim v Sheffieldu v Veliki Britaniji. Bobne sem začel igrati pri 12. letih, potem sem špilal v različnih punk bandih, na faksu pa odkril plesno glasbo in takoj vedel, da jo moram začeti tudi sam ustvarjati. Z muziko sem polno zaposlen; ko ne delam lastne glasbe, učim DJ-janje in glasbeno produkcijo, vodim založbo Sabretooth records in nastopam. 

2. Kaj je bil tisti ključni trenutek v tvoji glasbeni karieri, ko je produciranje in/ali didžejanje postalo glavna stvar v tvojem življenju?
Naneslo je, da sem hkrati nabavil gramofone in šel na kratek tečaj glasbene produkcije leta 2001 – on tega trenutka dalje je glasba zame postala osrednja stvar.

3. Ali si šolan glasbenik? Misliš, da je klasična glasbena izobrazba potrebna za tvojo produkcijsko delo, bi bil rezutat morda še boljši?
Kot otrok sem se šolal za igranje bobnov, potem sem se sam naučil še igranja basa in kitare. Glasbena izobrazba mi je definitivno pomagala, ko sem začel z elektronsko glasbo, in še danes vpliva na glasbo, ki jo pišem.

4.Kje živiš zdaj in ali se to (mesto, država) odraža v tvoji glasbi?
Sheffield je industrijsko mesto z močno glasbeno dediščino (Human League, Warp Records, Pulp, Artic Monkeys...). Ljudje iz industrijskih mest so nagnjeni k industrijsko zveneči glasbi, kar pojasni tudi mojo ljubezen do techna in moj techy pogled na trance.

5. Ali slediš trendom (glasba, moda ...) in ali se v tvojem glasbenem stilu odražajo trenutni trendi?
Ne, čeprav se verjetno nikoli ne moreš povsem izogniti vplivu stvari, ki se dogajajo okrog tebe. Na primer, na mojem novem albumu je nekaj prebliskov electra, ker vsi okrog mene delajo in poslušajo electro, nikoli pa ne bi zavestno naredil electro ali minimal techno komada samo zato, ker je trenutno to moderno.

6. Katera država oziroma glasbena scena je, po tvojem mnenju, trenutno najbolj kreativna?
Res težko rečem, po vsem svetu nastaja tako ogromna količina glasbe. Kot gre pričakovati, je vmes veliko dobrega, a tudi veliko sranja.

7. Najljubši album, singel in ustvarjalec vseh časov?
Ustvarjalci: Rancid, Carter USM, the Slackers, US Bombs, Social Distortion, Dave the Drummer, Acid Test Pressings, Astrix, Dynamic Intervention...

Albumi: Out Come the Wolves (Rancid), 30 Something (Carter USM), Red Light (Slackers), It’s Not From Detroit….But It’s Fuckin’ ‘Avin it (Liberator DJs), Troublegum (Therapy?)…

Dance singel: Acid Disco (Dave the Drummer rmx).

8. Zakaj je/so tvoj/i najboljši prijatelj/i tvoji najboljši prijatelj/i?
Skupne lastnosti mojih prijateljev so, da so nepretenciozni ljudje z nogami na tleh ter ljubeznijo in spoštovanjem do življenja.

9. Najljubša računalniška igrica?
Jih ne igram.

10. Najboljša hrana za zajtrk in najboljša hrana za takrat, ko si pijan ob štirih zjutraj?
Za zajtrk bi se posladkal z v jajčku ovrtim toastom s sladkorjem (Frech toast) ali z mešanimi jajci s prekajenim lososom. Za pijanski prigrizek pa karkoli res mastnega in z velikanskimi količinami sira...ali pa mogoče falafel.

11. Če ne bi bilo nobenih omejitev (prostor, čas, ogrožene živalske vrste ...) – katero žival bi si najbolj želel za domačega ljubljenčka?
Prijaznega sabre-tooth tigra, če bi obstajal!

12. Na kaj v življenju si najbolj ponosen?
Na tisti komad, ki ga v danem trenutku delam.

13. Zadnje besede...
Živi kar se da preprosto in če si v kdaj v dvomih, pusti okoliščinam, da ti pokažejo in odločijo, kaj storiti.

1. Od kod prihajaš in kako si se začel ukvarjati z glasbo? Si poklicni glasbenik ali se z glasbo ukvarjaš v prostem času?
Rojen in odrasel sem v Franciji, a prihajam iz multikulturne družine (Korzičani, Arabci, Kanadčani). Z glasbo sem se začel spoznavati že zelo majhen – ko sem bil star kakšnih pet let je moj stric na obiske k babici začel nositi zelo kul plošče, take New Age, psihedelične in gruvi stvari, kot so Tangerine Dream, Pink Floyd, Kraftwerk, Vangelis, Jimi Hendrix, The Doors, James Brown.... Ker sem bil že takrat nadvušen nad Star Wars in znanstveno fantastiko, so me takoj pritegnili ti posebni in elektronski zvoki. Pri 11-ih sem dobil svojo prvo ritem mašino (Korg), na kateri sem non-stop programiral, s prijateljem Yannom pa sva preživela ure in ure v kleti njegove babice in eksperimentirala tudi z drugo opremo. Zelo pomemben človek zame je bil prijatelj moje mame, Jacky Evrard, ki je postal moj mentor in oče, ki ga nikoli nisem imel. Pokazal in razložil mi je umetniško in filozofsko plat glasbe, poslušala sva Petra Gabriela in Laurie Anderson. Močno mi je pomagal, da sem "zorganiziral" lastno kreativnost, a na žalost je kmalu umrl (R.I.P.), toda njegova umetniška dediščina živi naprej v meni in z mano.
Potem so stvari šle naprej, bil sem v številnih bandih in sem bil tudi precej dober pevec, a ves čas me je frustriralo, da nisem našel glasbenikov, ki bi delali glasbo po mojem okusu in še posebej bobnarjev. Zato sem se odločil, da se vsega lotim sam, in tako sem zašel v techno vode. V glasbeni industriji sem v zadnjih 12 letih naredil že veliko na različnih področjih, od rocka do techna, tako da se smatram za profesionalnega glasbenika.

2. Kaj je bil tisti ključni trenutek v tvoji glasbeni karieri, ko je produciranje in/ali didžejanje postalo glavna stvar v tvojem življenju?
Mislim, da mi je zelo pomagalo bobnanje za "Killing Joke", saj je njihov basist lastnik Dragonfly Recs in producent (denimo za The Orb, The Verve, Bananarama, Art Of Noise...), kar je zame pomenilo popolno povezavo med rockom in technom.
Kot DJ pa sem v bistvu začel že pri 11-ih, 12-ih letih, ko smo imeli s sošolci žurke na podstrešju pri moji babici. Tam sem na enem svojem in enem babičinem gramofonu rolal New Wave reči in to, da jih lahko rolam brez premorov, se mi je zdelo neizmerno kul. Potem sem v najstniških letih delal kot DJ na radijskih postajalh in v lokalnih klubih na jugu Francije, še kasneje pa sem DJ-jal tudi zato, ker si nas niso mogli vsi privoščiti v live izvedbi.  

3. Ali si šolan glasbenik? Misliš, da je klasična glasbena izobrazba potrebna za tvojo produkcijsko delo, bi bil rezutat morda še boljši?
Sem samouk, ki trdo dela. Moja družina nikoli ni imela denarja, da bi me poslali v glasbeno šolo, kar je po svoje čisto v redu, saj preveč tehničnega in akademskega znanja lahko zaduši kreativnosti – to sem večkrat videl pri profesionalnih glasbenikih; odlični igralci, a brez kančka kreative. Sem pa že raje v svoji koži. Sploh pa se danes ob vsej sodobni tehnologiji lahko sam naučiš umetnosti ustvarjanja zvoka ter trikov in različnih tehnik.

4.Kje živiš zdaj in ali se to (mesto, država) odraža v tvoji glasbi?
Zdaj živim v Sloveniji z ženo Ksenjo in hčerkama Kylie in Jolie sredi gora. Skušamo čim več potovati in moji nastopi v tujini k temu pripomorejo, a vse skupaj nima nobenega vpliva na mojo glasbo. Vedno sem bil nekakšen nomad; zame je izolacija od večjih skupin ljudi nujna, sploh zaradi izogibanja opravljanju, ki je v Sloveniji tako priljubljeno. A smo zdaj skoraj na varnem.

5. Ali slediš trendom (glasba, moda ...) in ali se v tvojem glasbenem stilu odražajo trenutni trendi?
Ja, radi imamo modo, sploh Ksenja je odvisna od Fashion TV. Tudi jaz modi rad sledim, saj predstavlja ogledalo razvoju družbe. Če jo razumeš, ti lahko pomaga ustvariti sodobne in včasih avantgardne stvari, kar je za glasbo in vizualije pomembno. Je pa res, da je zraven veliko snobovskega sranja.

6. Katera država oziroma glasbena scena je, po tvojem mnenju, trenutno najbolj kreativna?
Japonska. To moraš videti, da lahko verjameš.

7. Najljubši album, singel in ustvarjalec vseh časov?
O, težko vprašanje, ker jih je preveč. Ok, bom naštel top 10:

Vangelis - Blade Runner Soundtrack
Peter Gabriel - Security
Skinny Puppy - Remission
Nine Inch Nails - Downward spiral
Empirion - Advanced Technology
Juno Reactor - Bible Of Dreams
Public Enemy - Fear Of A Black Planet
Black Sabbath - Master Of Reality
Einsturzende Neubauten - Halber Mensh
Alice In Chains - Dirt

8. Zakaj je/so tvoj/i najboljši prijatelj/i tvoji najboljši prijatelj/i?
Ker smo pijatelji, ne glede na vse. Resnični prijatelji so tisti, pri katerih denar in dobiček ne igrata nobene vloge. Imam srečo, da imam nekaj prijateljev, ki prihajajo iz zelo različnih kulturnih okolij in različnih spolnih usmeritev.

9. Najljubša računalniška igrica?
Grand Theft Auto (80's version).

10. Najboljša hrana za zajtrk in najboljša hrana za takrat, ko si pijan ob štirih zjutraj?
Vse, kar mi pripravi Ksenja (recimo mini pizze in vegi sendviči).

11. Če ne bi bilo nobenih omejitev (prostor, čas, ogrožene živalske vrste ...) – katero žival bi si najbolj želel za domačega ljubljenčka?
Zelo so mi všeč mačke – delujejo nekoliko vesoljsko, so samostojne in nepredvidljive.

12. Na kaj v življenju si najbolj ponosen?
Na hčerki in ženo.

13. Zadnje besede...
Faith & Truth...

1. Od kod prihajaš in kako si se začel ukvarjati z glasbo?
Odrasel sem v vzhodni Nemčiji in doma smo poslušali ogromno glasbe...mama je ves čas plesala v kuhinji. 

2. Kaj vpliva na tvoje glasbeno ustvarjanje?
Navdihujejo me narava, ljudje okoli mene, filmi in seveda glasba sama.

3.  Kdo so bili tvoji glasbeni heroji v mladih letih in kdo te je vpeljal v svet elektronske glasbe?
Depeche Mode, DAF, Front 242, Nitzer EBB... A Depeche Mode je bila tista skupina, preko katere sem se prvič spoznal z elektronsko glasbo.

4. Kakšno je bilo berlinsko nočno življenje po padcu zidu, v zgodnjih letih E-Werka, Tresorja...?
Ko je padel zid, sem bil star 12 let in od tistega trenutka dalje smo imeli občutek, da nič ni nemogoče. Lahko si kupil plošče, o katerih si dotlej le sanjal, in šel na koncerte svojih najljubših skupin. V Trsor sem šel prvič leta 1992.

5. Enkrat si omenil, da je techno "umazan" žanr. Kakšna je tvoja definicija techna?
Techno JE umazan. Ko prideš domov s party-ja, bi moral bili umazan. Tvoje kavbojke so usrane, smrdiš po cigaretah in si ves prešvican. To je techno.

6. Tvoj Berghain miks je bil izredno uspešen. Kakšen je tvoj pristop k DJ miksom?
Ko pripravljam DJ miks izbiram komade, ki so brezčasni, a ne skromni, enako, kot izbiram plošče za nastop. Zame je zelo pomembno, da vedno poskušam kaj novega, da ne igram "varno". To namreč hitro postane dolgočasno, pa tudi, če je še prejšnjo noč super delovalo.

7. Kako je delati za Hard Wax in kako obsežna je danes tvoja zbirka plošč?
Član Hard Wax ekipe sem od leta 2003 in s tem so se mi uresničile dolgoletne sanje. Tako kot Berghain ta ekipa popolno pooseblja mojo filozofijo elektronske glasbe. Tu spoznavaš neverjetno nadarjene glasbenike, si pri samem izviru. 
Moja zbirka plošč pa trenutno obsega okoli 6000 kosov.

8. Katero plato si v svoji dolgoletni karieri največkrat zarolal?
Ne vem, mogoče Depeche Mode – Photographic.

9. Kaj pripravljaš v letošnjem letu?
Delam na remiksu za Fever Ray & Junior boys, trenutno pa pripravljam tudi nekaj svojega novega materiala.

10. Kaj te trenutno bolj navdihuje – dediščina Detroita ali EBM 80-ih?
Glej zgoraj :-) Res so mi všeč grobe EBM zadeve, denimo Nitzer Ebb ali DAF, a rad imam tudi futuristično atmosfero Detroit techna.

11. In za konec – tvoj najljubši film je...
Boter.

1. Od kod prihajaš in kako si se začel ukvarjati z glasbo? Si poklicni glasbenik ali se z glasbo ukvarjaš v prostem času?
Prihajam iz Detroita in najprej sem začel kot DJ, potem pa tudi z delom v studiu skupaj z Andy-jem aka Dr Toefingerjem (ki ga ni več v skupini). Ja, lahko bi rekli, da se z glasbo ukvarjam profesionalno.

2. Kaj je bil tisti ključni trenutek v tvoji glasbeni karieri, ko je produciranje in/ali didžejanje postalo glavna stvar v tvojem življenju?
To je bilo, ko sem spoznal Andy-ja in sva naredila singel Sandwiches. Potem je šla stvar svojo pot, pustil sem službo in začel živeti od glasbe.

3. Ali si šolan glasbenik? Misliš, da je klasična glasbena izobrazba potrebna za tvojo produkcijsko delo, bi bil rezutat morda še boljši?
Če se v to šteje poslušanje "klasikov", potem sem šolan ;) Če kot klasike vzamemo Old School izvajalce, potem lahko rečem, da je raziskovanje in poznavanje njihovega dela ključno za to, da znaš poslušati glasbo in da razviješ svoj zvok. V enem dnevu tako osebno poslušam Juan Atkinsa med kuhanjem, pod tušem poslušam novi album Grace Jones, potem pa si na DVD-ju pogledam koncert Iggy Popa in nadaljujem z AC/DC video spoti. Skušam zaobseči čim več.

4.Kje živiš zdaj in ali se to (mesto, država) odraža v tvoji glasbi?
Zdaj živim v Švici, v Ženevi, in še vedno skušam živeti samo od glasbe. Sem poročen, moja žena ima "ta pravo" službo in me zelo podpira na vseh področjih, tako da sem imel glede tega veliko srečo. Vseeno pa pogrešam vzdušje Detroita in si tam rad napolnim baterije.

5. Ali slediš trendom (glasba, moda ...) in ali se v tvojem glasbenem stilu odražajo trenutni trendi?
Ne, sramotno je, ko ljudje le sledijo in ne počnejo tistega, kar v resnici čutijo. Velika razlika je med tem, da delaš glasbo, ki jo čutiš in ki hkrati zveni sodobno, ter med tem, da le kopiraš nekaj samo zato, da bo zvenelo sodobno. Sam ne poslušam veliko sodobnih reči in jim ne pustim, da bi vplivale name.

6. Katera država oziroma glasbena scena je, po tvojem mnenju, trenutno najbolj kreativna?
Moram reči, da je to Velika Britanija. Zdi se, da so tam pripravljeni tvegati z izdajanjem "cutting edge" glasbe oziroma glasbe, ki je v nasprotju s tisto, ki jo v danem trenutku producira "večina". 

7. Najljubši album, singel in ustvarjalec vseh časov?
A, ta težko vprašanje. Za najljubši album bi moral izbrati Eddie Grant: Walkin On Sunshine, za singel pa 15 minutno verzijo komada Knee Deep (Parliament).
Najljubši ustvarjalec..hmmmm...to bo pa kar George Clinton.

8. Zakaj je/so tvoj/i najboljši prijatelj/i tvoji najboljši prijatelj/i?
Ker jaz/no ker ona/ker oba ljubiva sendviče s kikirikijevim maslom in marmelado.

9. Najljubša računalniška igrica?
Metal Gear Solid 1-4.

10. Najboljša hrana za zajtrk in najboljša hrana za takrat, ko si pijan ob štirih zjutraj?
Booty waffles ter pomfri s čilijem in Loose Burger z vsem (V loose burgerju mleto meso ni v obliki pleskavice, ampak je "razpuščeno". Zelo priljubljeni so prav v Detroitu in okolici, podobni jedi drugod po ZDA pravijo tudi sloppy joe. Op.p.).

11. Če ne bi bilo nobenih omejitev (prostor, čas, ogrožene živalske vrste ...) – katero žival bi si najbolj želel za domačega ljubljenčka?
Svoje lastno stvorenje.

12. Na kaj v življenju si najbolj ponosen?
Na svojo družino in način, na katerega sem bil vzgojen.

13. Zadnje besede...
Pravi način za uživanje življenja so uspešni odnosi z družino in tistimi, ki jih imaš rad. Doseči je treba ravnovesje med dostojanstvom in spoštovanjem ter med brezglavostjo in neumnostjo. Bodi tisto, kar vidiš v ogledalu, in ne tisto, kar vidiš na MTV. Ljubezen, spoštovanje, ponižnost in prijaznost NISO oblike šibkosti.

1. Od kod prihajaš in kako si se začel ukvarjati z glasbo?
Ken: Doma sem z juga Anglije, avantgardna glasba me je začela zanimati že v šoli, potem pa sta se zgodila punk in prihod računalnikov za domačo uporabo.
Martin: Jaz in Richard (druga dva člana, op.p.) sva s severa Anglije, glasba pa je v moje življenje prišla preko punka, soula in računalnikov.

2. Kako je tvoja osebna pot (osebna zgodovina, geografija...) oblikovala perspektivo glasbe, ki jo delaš?
Ken: Rekel bi, da ji daje izviren pečat. Na neki ravni se bodo tvoja osebnost, zgodovina, lokacija in vse tvoje ozadje prefiltrirali v tvojo glasbo, pa če se tega zavedaš ali ne. 
Martin: Strinjam se. Ne morem se upreti ustvarjanju glasbe in na to, kar počnem, na tak ali drugačen način vpliva prav vse okoli mene.

3. Kaj je, v glasbenem smislu, tekom let tebi predstavljalo največji navdih in kakšen je tvoj odnos z Detroit sceno?
Ken: DIY etika punk rocka je bila gotovo največji navdih, pa tudi acid houde je "odpihnil streho". Moj najljubši Detroit band je ADULT, enkrat sem se čiliral s Carlom Craigom, a Detroita nisem še nikoli obiskal. Želim vse dobro vsem, ki tam delajo glasbo, saj se zavedam, da ne more biti lahko.

4. Kako bi opisal zvok TBD po dvajestih letih, kaj je bistveno za vašo glasbo?
Ken: Tekom let smo se odmaknili od grobosti kaset, 8bit samplerjev in namerne distorzije. Napredek v tehnologiji in njena lahka dostopnost sta imela močan vpliv. Naš današnji zvok bi opisal kot gladek in dobro produciran, ne da bi bil pri tem kičast. Še posebej sem ponosen na to, kako se sliši bas na naših ploščah.

5. Se še vedno počutite kot del techno scene? Kako vidite neizmerno priljubljen mainstreamovski minimal fenomen, ki se je pred leti začel v Berlinu?
Ken: Dobro vprašanje. Nekateri obiskovalci naših nastopov bi lahko bili naši otroci, a jaz se še vedno počutim kot del techno scene in sem zelo vesel, da ljudje še vedno poslušajo našo glasbo. Poglejte Kraftwerke, še vedno hodijo na turneje v svojih šestdestih. Mislim, da techno ni tako obseden s starostjo, kot je lahko s tem obremenjena popularna glasba. Techno publika je pripravljena sprejeti izvajalce na podlagi njihove glasbe in ne na podlagi njihove starosti. To spoštujem.
Glede minimala pa... želim jim vso srečo, konec koncev ustvarjajo glasbo, ne bomb ali orožja za množično uničenje. Ta planet potrebuje več glasbe. 

6. Kaj je bilo najbolj čudovitega na področju elektronske glasbe v letu 2008?
Ken: Elektronska glasba je postala mainstream in uporablja se jo za vse mogoče, za prodajanje ur, avtomobilov, dišav... Hkrati pa še vedno polni klube in riše nasmeh na obrazih ljudi. To je po mojem krasno. Več kot čudovito.
Martin: Zame osebno to, da sem spoznal ogromno super ljudi, si privoščil fish'n'chips z Mad Mikom in se ves čas neizmerno zabaval. Tam zunaj je nekaj res enkratnih ljudi, producentov in DJ-jev.

7. Kaj bo The Black Dog počel v letu 2009?
Ken: Znižati bo treba raven sekiranja na bolj znosno raven ("Vexations" / "Sekiranja" je naslov prihajajočega albuma The Black Dog op.p.).
Martin: Nastopi, izdaje, več vsega za vse.

8. Bi nam lahko zaupali kaj več o mističnih aspektih The Black Dog, zarotah in nadnaravnem?
Ken: Žal ne.  
Martin: To je naša stvar, nikoli ne govorimo o tem ali o tem, katerim skrivnim redom pripadamo.

9. Najljubši ustvarjalec in album vseh časov?
Ken: Ta teden je moj najljubši album vseh časov Clusterjev "Zuckerzeit". Niti slučajno ne bi mogel izbrati enega samega ustvarjalca iz vesolja, polnega zvezd. Vsi so, vsak na svoj način, odlični. Če bi me res prisilili, bi ta teden izbral ime Marc Bolan.
Martin: Public Image Ltd, nihče ne pride niti blizu prvim dvem albumom.

10. Kaj je tvoj glasbeni "grešni užitek"?
Ken: Občasno se zalotim, da pod tušem brundam musical "War of the worlds" Jeffa Wayna. Čeprav sem ga vedno preziral in se mi je zdel naravnost smešen, se mi je očitno usedel na neki subliminalni ravni.
Martin: Uf, tale je težka. Verjeno doza 2Step Garage glasbe, res bedno, ampak, kdo ve zakaj, me spravi do poskakovanja.

11. Najljubša knjiga in film?
Ken: 1984. Fahrenheit 451.  
Martin: Kestrel For A Knave in Bladerunner.

12. Kriket ali nogomet?
Ken: Kriket.
Martin: Fuzbal, gremo Blades!

13. Zadnja življenjska modrost...
Ken: Res moram pobarvati tele police.
Martin: Karl O’Connor še nikoli ni bil tako srečen!

1. Od kod prihajaš in kako si se začel ukvarjati z glasbo? Si poklicni glasbenik ali se z glasbo ukvarjaš v prostem času?
Z glasbo se že kar nekaj časa ukvarjam na polno. Začel sem kot tolkalec, tolkala in kompozicijo sem nekaj časa tudi študiral, igral sem v različnih bandih in delal v studiu, potem pa sem se začel ukvarjati z elektronsko glasbo. Zdaj je že več kot deset let, odkar delam svojo lastno glasbo.

2. Kaj je bil tisti ključni trenutek v tvoji glasbeni karieri, ko je produciranje in/ali didžejanje postalo glavna stvar v tvojem življenju?
Preobrat je predstavljala moja odločitev, da pustim vse ostalo ter se v celoti posvetim študiju in ustvarjanju glasbe...pa čeprav so mi vsi govorili, da je za to že prepozno.

3. Ali si šolan glasbenik? Misliš, da je klasična glasbena izobrazba potrebna za tvojo produkcijsko delo, bi bil rezutat morda še boljši?
Študij je po mojem dober, ker ti razširi glasbeni "besedni zaklad" in lažje veš, kaj sploh počneš. A hkrati je lahko tudi nevaren, saj lahko začneš razmišljati po nekih že obstoječih vzorcih. Ko prideš do točke, na kateri lahko znanje integriraš v svoj osebni izraz, pa je super.

4.Kje živiš zdaj in ali se to (mesto, država) odraža v tvoji glasbi?
Kot mnogo drugih glasbenikov zdaj živim v Berlinu. Ne bi rekel, da se to mesto odraža v moji glasbi, vsaj zavestno ne čutim tega vpliva. Morda pa vpliva, tako kot vse, s čimer prideš v stik, a na nezavedni ravni.

5. Ali slediš trendom (glasba, moda ...) in ali se v tvojem glasbenem stilu odražajo trenutni trendi?
Uh, daleč od tega, da bi sledil modi! Modnih znamk skoraj ne poznam. Iskreno upam, da ne sledim trendom, se mi pa zdi, da je glasba, kakršno delam tudi sam, trenutno precej popularna. A tega nisem načrtoval. Verjetno sem najslabši človek za odgovor na to vprašanje – to bi morali vprašati koga, ki je objektiven.

6. Katera država oziroma glasbena scena je, po tvojem mnenju, trenutno najbolj kreativna?
Verjetno je odvisno od glasbenega stila – v Nashvillu, recimo, še vedno nastajata najboljša country in folk. Evropa pa na splošno nudi zelo plodna tla za elektronsko glasbo, kot jo delam jaz. Razlogov je več, od tega, da so si velika mesta precej blizu, da v njih živi veliko ljudi in deluje veliko klubov. Veliko talenta je v Parizu, Amsterdamu, Berlinu, Zürichu, Frankfurtu, Londonu... Seznam je dolg.

7. Najljubši album, single in ustvarjalec vseh časov?
Ne verjamem, da bi lahko kdaj res odgovoril na to vprašanje. Album, ki ga ljubim in se ga ne bom nikoli naveličal, pa je Meddle Pink Floydov.

8. Zakaj je/so tvoj/i najboljši prijatelj/i tvoji najboljši prijatelj/i?
Emmm...a je to predlog?

9. Najljubša računalniška igrica?
Nikoli jih nisem igral.

10. Najboljša hrana za zajtrk in najboljša hrana za takrat, ko si pijan ob štirih zjutraj?
Montrealski Poutine – malo raziščite, kaj je to ;)
(In smo: Poutine je osnova kanadskega fast-fooda. Gre za pomfri, potresen s koščki skuti podobnega sira in prelit z govejo omako (beef gravy)).

11. Če ne bi bilo nobenih omejitev (prostor, čas, ogrožene živalske vrste ...) – katero žival bi si najbolj želel za domačega ljubljenčka?
Surikato ("suricat" ali "meerkat" v ang.) – cel kup njih!

12. Na kaj v življenju si najbolj ponosen?
Da delam tisto, kar imam rad, in živim od tega.

13. Zadnje besede...
Kar te ne ubije, te okrepi.

1. Od kod prihajaš in kako si se začel ukvarjati z glasbo? Si poklicni glasbenik ali se z glasbo ukvarjaš v prostem času?
Rojen sem bil v Kanadi in sem večino življenja preživel v Montrealu. Kot najstnik sem nekaj let špilal v različnih bendih, potem pa sem začel hoditi na rejve v Torontu, ko sem bil star 16 let. Nekaj let kasneje sem tudi sam začel DJ-ati, lastno glasbo pa ustvarjam od leta 1999. Profesionalen glasbenik sem od leta 2003.

2. Kaj je bil tisti ključni trenutek v tvoji glasbeni karieri, ko je produciranje in/ali didžejanje postalo glavna stvar v tvojem življenju?
Od leta 1999 do 2003 sem delal za podjetje Applied Acoustics Systems, ki ki se ukvarja z glasbeno programsko opremo. Ko se je to zaključilo, sem se odločil, da se v celoti posvetim glasbi. Sprejeti to odločitev je bilo takrat zastrašujoče, ampak zdaj ne bi mogel biti srečnejši, da sem jo sprejel.

3. Ali si šolan glasbenik? Misliš, da je klasična glasbena izobrazba potrebna za tvojo produkcijsko delo, bi bil rezutat morda še boljši?
Kot otrok sem se nekaj let učil igranja klavirja, vendar to nima nobenega vpliva na glasbo, ki jo delam dandanes.

4.Kje živiš zdaj in ali se to (mesto, država) odraža v tvoji glasbi?
Dobro leto dni živim v Berlinu in to mesto mi predstavlja vsakodnevni vir navdiha.

5. Ali slediš trendom (glasba, moda ...) in ali se v tvojem glasbenem stilu odražajo trenutni trendi?
Sploh ne. Delam pač glasbo, kakršno delam. Če slučajno paše v žanrski predalček nekoga drugega, naj bo, ampak o tem sploh ne razmišljam. 

6. Katera država oziroma glasbena scena je, po tvojem mnenju, trenutno najbolj kreativna?
Kot odgovor na to vprašanje skoraj prelahko zdrsne z jezika Berlin, a če sem čisto iskren, verjamem, da trenutno stanje naše globalne povezanosti dela takšna geografska opredeljevanja nepomembna in nepotrebna. Nacionalizem kakršnekoli vrste rojeva samo elitizem in diskriminacijo.

7. Najljubši album, single in ustvarjalec vseh časov?
The Congos – Heart of the Congos
M5 – Maurizio
Lee Scratch Perry

8. Zakaj je/so tvoj/i najboljši prijatelj/i tvoji najboljši prijatelj/i?
Ker imajo superherojsko raven potrpežljivosti, da prenašajo vse moje sranje.

9. Najljubša računalniška igrica?
Fallout 2. Klasična post nuklearna apokaliptična norost iz poznih 90-ih let. Po mojem mnenju je nobena druga igrica ne doseže.

10. Najboljša hrana za zajtrk in najboljša hrana za takrat, ko si pijan ob štirih zjutraj?
Zajtrk – jajca ala Benedictine
Ko se ga napijem – Poutine, quebeška posebnost iz ocvrtega krompirčka, sira in tone omake (gravy). Noro!

11. Če ne bi bilo nobenih omejitev (prostor, čas, ogrožene živalske vrste ...) – katero žival bi si najbolj želel za domačega ljubljenčka?
Lenivca, zagotovo!

12. Na kaj v življenju si najbolj ponosen?
Da mi ga (življenje), presenetljivo, uspeva precej dobro živeti.

13. Zadnje besede...
Poznaj samega sebe.

1. Od kod prihajata in kako sta se začela ukvarjati z glasbo? Sta poklicna glasbenika ali se z glasbo ukvarjata v prostem času?
Prihajava od svoje mame...lol! Hecava se, čeprav je v bistvu res. Kakorkoli, prihajava iz majhnega starega mesta Detroit v zvezni državi Michigan. In zdaj nazaj k mami... Ona je bila namreč tista, ki nas je (v družini je namreč pet bratov, op.p.) vse spravila v glasbo. Ko smo bili še fantički, nas je vpisala h klavirju. Verjemite, da to ni bila naša izbira in na ure smo odhajali kričeč in brcajoč, včasih dobesedno. A naše poklicno ukvarjanje z glasbo je prišlo precej kasneje. Ja, glasba je za naju poklic s polnim delovnim časom, pri čemer pa ni služba, ker sva zaljubljena v muziko in torej v to, kar delava.

2. Kaj je bil tisti ključni trenutek v vajini glasbeni karieri, ko je produciranje in/ali didžejanje postalo glavna stvar v vajinem življenju?
Preobrat je prišel z izidom najinega prvega komada "I Believe". Pred tem sva DJ-jala na zasebnih zabavah in bila roadija za nekaj bendov.

3. Ali sta šolana glasbenika? Mislita, da je klasična glasbena izobrazba potrebna za vajino produkcijsko delo, bi bil rezutat morda še boljši?
Hecno, da to vprašte, ker sva se v tistih prvih urah učenja glasbe vedno vračala k učenju glasbe klasičnega stila. Tako bi lahko rekli, da je tudi to nekako vpleteno v najino današnjo glasbo.

4.Kje živita zdaj in ali se to (mesto, država) odraža v vajini glasbi?
Zdaj živiva v Atlanti v zvezni državi Georgia. Čeprav je to še vedno v ZDA, je popolno nasprotje temu, kako je na naju glasbeno vplival Detroit. Glasba tu spodaj (to praviva, ker je Atlanta pač na jugu ZDA) v Atlanti je mnogo bolj spolirana in skomercializirana ter skoncentrirana okrog tako imenovanega Down South zvoka, ki ima mnogo počasnejši ritem in večinoma vključuje hip-hop in r&b.

5. Ali sledita trendom (glasba, moda ...) in ali se v vajinem glasbenem stilu odražajo trenutni trendi?
Trendom ne slediva kaj preveč, slediva pač tistemu, kar nama je všeč. In če to slučajno pade v kategorijo, ki je trenutno priljubljena, pa naj bo tako.

6. Katera država oziroma glasbena scena je, po vajinem mnenju, trenutno najbolj kreativna?
Uf, tole je vprašanje tipa "dvorezni meč". Morala bi reči – nobena! Razlog je ta, da nimava občutka, da bi bilo dandanes to toliko odvisno od posamezne dežele/glasbene scene kot je odvisno od nekaj izbranih producentov, ki imajo to kreativnosti. Kar pa se nama zdi zanimivo je, da se večina teh nekaj izbranih producentov seli v Berlin.

7. Najljubši album, single in ustvarjalec vseh časov?
Tole pa ni pošteno vprašanje in veva, da nanj ne moreva odgovoriti. Ljubiva glasbo, in to vseh vrst glasbo, tako močno, da nikoli ne bi mogla skrčiti seznama na le nekaj imen oziroma naslovov.

8. Zakaj je/so vajin/i najboljši prijatelj/i vajini najboljši prijatelj/i?
Zaradi ljubezni in občudovanja, ki ju čutiva do njih. Delimo si zvestobo in povezani smo v skupnost, ki jo gradita spoštovanje in odprtost pri deljenju in učenju drug od drugega.

9. Najljubša računalniška igrica?
Trenutno sva še vedno "navlečena" na Tiger Woods Golf.

10. Najboljša hrana za zajtrk in najboljša hrana za takrat, ko sta pijana ob štirih zjutraj?
"Grits" človek! Zdaj vendar živiva na Jugu...lol! (Grits je vrsta grobo mletega koruznega zdroba, podobnega naši polenti, tudi skuha se ga podobno. Izvira iz kulinarike ameriških Indijancev, danes pa je izjemno priljubljen predvsem v južnih državah ZDA, kot so Texas, Georgia in South Carolina. Op.p.)
Lawrence: Lenny sicer ne pije in še nikoli sploh ni bil pijan, jaz pa tudi pijem mnogo manj, kot včasih. A takrat so mi vedno najbolj prijale kokice, še vroče iz mikrovalovke. Pa ne me vprašat, zakaj, enostavno so mi najbolj sedle.

11. Če ne bi bilo nobenih omejitev (prostor, čas, ogrožene živalske vrste ...) – katero žival bi si najbolj želela za domačega ljubljenčka?
Hmmm... Takšen um, ki bi se bil sposoben vsega naučiti in tudi zadržati vse to znanje v spominu.

12. Na kaj v življenju sta najbolj ponosna?
Najbolj sva ponosna na našo Burden družino in na to, kako shajamo drug z drugim. Ni vedno lahko, a skozi vsa nasprotja in težave vedno pridemo z brezpogojno ljubeznijo in podporo drug drugemu.

13. Zadnje besede...
Vedno "izvajaj" ljubezen do ljudi, do katerih ti je veliko. Ste opazili, da praviva "izvajaj"? Premislite o tem!

1. Od kod prihajaš in kako si se začel ukvarjati z glasbo? Si poklicni glasbenik ali se z glasbo ukvarjaš v prostem času?
Odrasel sem v Cape Townu v Južnoafriški Republiki in začel skladati glasbo kot najstnik. Kasneje sem se preselil v London in začel ustvarjati za nekaj nemških založb. Z glasbo se ukvarjam ves čas, to je moje delo.

2. Kaj je bil tisti ključni trenutek v tvoji glasbeni karieri, ko je produciranje in/ali didžejanje postalo glavna stvar v tvojem življenju?
Nisem DJ, sem skladatelj in izvajam lastne kompozicije v živo. Trenutek preobrata je bil najverjetneje pred sedmimi leti, po tem, ko sem izdal album za Background Records.

3. Ali si šolan glasbenik? Misliš, da je klasična glasbena izobrazba potrebna za tvojo produkcijsko delo, bi bil rezutat morda še boljši?
Nimam klasične glasbene izobrazbe, sem skladatelj samouk. Mislim, da na mojem področju glasbeno šolanje ni nujno, včasih bi lahko celo bilo ovira, saj bi skušal predalčkati in definirati stvari v teoretičnem smislu, brez tega pa enostavno samo čutiš glasbo.

4.Kje živiš zdaj in ali se to (mesto, država) odraža v tvoji glasbi?
Ta trenutek sem še v Lizboni, kjer sem živel zadnji čas, se pa prav te dni selim v Berlin. Včasih sem mislil, da se kraj bivanja odraža v mojem ustvarjanju, ampak potem sem, poleg Južne Afrike, živel še v Londonu in na Portugalskem, pa je bil moj stil ves čas konsistenten. Torej – če imaš trdno vizijo svoje glasbe, lahko živiš kjerkoli in skladaš.

5. Ali slediš trendom (glasba, moda ...) in ali se v tvojem glasbenem stilu odražajo trenutni trendi?
Ne, moja glasba ima zvok, ki je značilen zame. Modni trendi pridejo in grejo, vmes seveda pustijo tudi kakšen vpliv, ampak moj stil je stalen.

6. Katera država oziroma glasbena scena je, po tvojem mnenju, trenutno najbolj kreativna?
Rekel bi, da ZDA.

7. Najljubši album, single in ustvarjalec vseh časov?
Veliko jih je, a najboljši vseh časov zame ostaja Bach.

8. Zakaj je/so tvoj/i najboljši prijatelj/i tvoji najboljši prijatelj/i?
Ker se lahko zanesem nanje, razvedrijo me, ko sem na tleh, in me spodbujajo, ko to potrebujem.

9. Najljubša računalniška igrica?
Jih v bistvu ne igram.

10. Najboljša hrana za zajtrk in najboljša hrana za takrat, ko si pijan ob štirih zjutraj?
Čaj in sadje.

11. Če ne bi bilo nobenih omejitev (prostor, čas, ogrožene živalske vrste ...) – katero žival bi si najbolj želel za domačega ljubljenčka?
Psa.

12. Na kaj v življenju si najbolj ponosen?
Na to, da živim izključno od nastopanja z lastnimi skladbami v živo in da imam priložnost potovati v zanimive dežele, kot je vaša.

13. Zadnje besede...
Keep on, Look ahead.

1. Od kod prihajaš in kako si se začel ukvarjati z glasbo? Si poklicni glasbenik ali se z glasbo ukvarjaš v prostem času?
Prihajam s Finske. Zadnjih sedem let sem preživel v Berlinu, prav to pomlad pa sem se preselil nazaj na Finsko. Glasba je prišla v moje življenje, ko sem bil star pet let in sem dobil svoje prve bobne, saj sem prej neutrudno bobnal po maminih kuhinjskih loncih. Z glasbo se ukvarjam profesionalno.

2. Kaj je bil tisti ključni trenutek v tvoji glasbeni karieri, ko je produciranje in/ali didžejanje postalo glavna stvar v tvojem življenju?
Bilo jih je več. Prvi tak trenutek je bil, ko sem bil star 16 let in sem se odločil, da bom živel od glasbe – takrat sem igral bobne. Še ena prelomnica je prišla, ko sem naredil svoj prvi 12", ki je bil neke vrste elektronska glasba. Plošča je bila zelo dobro sprejeta in je pripeljala do tega, da so me pod svoje okrilje vzeli pri založbi Chain Reaction in še nekaterih drugih.

3. Ali si šolan glasbenik? Misliš, da je klasična glasbena izobrazba potrebna za tvojo produkcijsko delo, bi bil rezutat morda še boljši?
Imam nekaj klasične in precej jazz glasbene izobrazbe. Znanje pomaga pri produciranju, a je hkrati zaradi slednje zaradi pred-znanja tudi težje, zato skušam včasih pozabiti to, kar sem se naučil. Mislim, da je glasba ljudi, ki niso glasbeno izbraženi, pogosto ozka in ji manjka globine. Klasična glasbena izobrazba na same produkcijske tehnike ne vpliva, teh se lahko nauči vsak. Ustvarjati glasbo, ki ima smisel in občutek – to je pa tisto, kar je težko.

4.Kje živiš zdaj in ali se to (mesto, država) odraža v tvoji glasbi?
Živim na odmaknjenem otoku na severnem Finskem, ki se imenuje Greben Morskega psa. Verjetno se odraža v moji glasbi zato, ker se tu res lahko sprostim in v miru ustvarjam. A živel sem že v različnih krajih in nisem opazil, da bi obstajala kakšna posebna povezava med mojo trenutno lokacijo in glasbo, ki sem jo tam naredil. 

5. Ali slediš trendom (glasba, moda ...) in ali se v tvojem glasbenem stilu odražajo trenutni trendi?
Ja in ne. Moda in trendi me ne zanimajo, a hkrati ne morem trditi, da sem sposoben svoje "receptorje" za te stvari popolnoma izključiti. Nekatere stvari so mi všeč, druge ne – in teh je večina. Pretežno moj okus ni ravno v korelaciji s tistim, kar je trenutno moderno. Mogoče sem se s svetom strinjal edino glede dela Diorja v zadnjih letih. Sem pa prepričan, da se v moji glasbi trenutni trendi ne odražajo. Bil bi zaskrbljen, če bi se.

6. Katera država oziroma glasbena scena je, po tvojem mnenju, trenutno najbolj kreativna?
Zdi se, da prihaja zdrava količina dobre glasbe iz Avstralije, seveda pa tudi iz Velike Britanije in Francije. V kolikšni meri gre za kreativne reči, pa je drugo vprašanje, pri katerem se ne bi rad postavljal ne na eno, ne na drugo stran.

7. Najljubši album, single in ustvarjalec vseh časov?
Album - Massive Attack "Protection" ali Tricky "Maxinquaye"
Single - Prince "Controversy"
Ustvarjalec - Miles Davis

8. Zakaj je/so tvoj/i najboljši prijatelj/i tvoji najboljši prijatelj/i?
Odkritost, razumevanje, značaj.

9. Najljubša računalniška igrica?
Računalniških igric ne igram, jih tudi nikoli nisem.

10. Najboljša hrana za zajtrk in najboljša hrana za takrat, ko si pijan ob štirih zjutraj?
Za zajtrk – sveže sadje.
Ob 4. zjutraj ni več tako pomembno – karkoli je na voljo.

11. Če ne bi bilo nobenih omejitev (prostor, čas, ogrožene živalske vrste ...) – katero žival bi si najbolj želel za domačega ljubljenčka?
Tigra.

12. Na kaj v življenju si najbolj ponosen?
Na hčerko.

13. Zadnje besede...
Živi v trenutku.

1. Od kod prihajaš in kako si se začel ukvarjati z glasbo?
Doma sem iz južnega Londona. Od nekdaj sem se zanimal za glasbo, pri 14/15 letih sem bil čisto v hip-hopu. Tako sem tudi začel z DJ-janjem. Prvi set Technicsov sem imel pri 16. letih, trajalo je celo večnost, da sem privarčeval dovolj zanje.

2. Kje in kako živiš zdaj in ali se tvoje okolje (mesto, država) odraža v tvoji glasbi?
Še vedno sem v južnem Lonodnu in ja, verjamem, da ima to mesto vpliv name, saj je od nekdaj
središče napredne glasbe in mode.

3. Ali si šolan glasbenik?
Ne, nimam glasbene šole, čeprav igram bobne – slabo. Zdaj spet hodim na lekcije.

4. So te starši podprli, ko si začenjal z glasbeno potjo?
Mami me je vedno podpirala, tako rekoč v vsem, kar sem želel početi, in me je tudi spodbujala pri moji DJ poti, čeprav po mojem nikoli ni tega videla kot možnost za pravo kariero. Oče pa je sovražil vse to, a na žalost sta že oba pokojna in ne moreta videti, da mi je uspelo. 

5. Ali slediš trendom (glasba, moda ...) in ali se v tvojem glasbenem stilu odražajo trenutni trendi?
Ja, verjetno je pošteno priznati, da je najin zvok trenutno zelo priljubljen. Ampak vse se itak vrti v krogu. Ne slediva kakšnim posebnim trendom, temveč enostavno vrtiva glasbo, ki jo začutiva, ki se naju dotakne.

6. Katera država oziroma glasbena scena je, po tvojem mnenju, trenutno najbolj kreativna?
Iz Francije konsistentno prihajajo najboljše produkcije ta hip, a tudi Nemčija, Belgija, Avstralija ter seveda Velika Britanija imajo pomembno vlogo. Internet je zelo olajšal pod do sveže nove glasbe.

7. Najljubši album vseh časov?
Nemogoče je izbrati samo enega, ampak tukaj je nekaj mojih najljubših:
Marvin Gaye – What's Going on
Stevie Wonder - Songs In The Key of Life
Public Enemy - Yo! Bum Rush The Show
Massive Attack - Blue Lines
Leftfield - Leftism

8. Zakaj je/so tvoj/i najboljši prijatelj/i tvoji najboljši prijatelj/i?
Ker enostavno so!

9. Najljubša računalniška igrica?
Totalno preziram računalniške igre.

10. Najboljša hrana za zajtrk in najboljša hrana za takrat, ko si pijan ob štirih zjutraj?
Popoln angleški zajtrk s šalčko čaja... To paše ob katerem koli času.

11. Če ne bi bilo nobenih omejitev (prostor, čas, ogrožene živalske vrste ...) – katero žival bi si najbolj želel za domačega ljubljenčka?
Leva, ker je kralj džungle (pa tudi zato, ker je vzdevek mojega nogometnega kluba The Lions - Millwall FC).

12. Na kaj v življenju si najbolj ponosen?
V bistvu na svojo mami, bila je res izjemna ženska v mnogih pogledih in kapetanka angleške netball ekipe.
(Netball je ekipni šport z žogo, podoben košarki. Igrata dve ekipi, vsaka po sedem igralcev, žoga je bele barve ter manjša, lažja in mehkejša, kot pri košarki. Cilj je žogo vreči v koš, ki mu pravijo tudi gol, od košarkaškega se razlikuje po tem, da je manjši in nima table. Netball je predvsem ženski šport, nastal je skoraj hkrati s košarko. Od leta 1995 je priznan olimpijski šport, vendar ga v Olimpijske igre še niso vključili. Op.p.)

13. Zadnje besede...
Delaj trdo, zabavaj se močno in ne jemlji vsega preveč resno.

1. Od kod prihajaš in kako si se začel ukvarjati z glasbo? Si poklicni glasbenik ali se z glasbo ukvarjaš v prostem času?
Sem iz majhnega kraja Reigate izven Londona, kamor pa sem se preselil leta 1990 zaradi šole in nikoli več nisem odšel. DJ-jam od svojega 15. ali 16. leta, profesionalno pa od približno 24. leta. To originalno ni bila moja prva izbira poklica, a DJ-janje in glasbeni svet sta se zelo spremenila od mojih začetkov, in tako se zdaj vsak dan "polni delovni čas" ukvarjam s stvarmi, povezanimi z glasbo.

2. Kaj je bil tisti ključni trenutek v tvoji glasbeni karieri, ko je produciranje in/ali didžejanje postalo glavna stvar v tvojem življenju?
Nisem čisto prepričan – mogoče takrat, ko sem delal v trgovini s ploščami in mi je šef predlagal, da bi si vzel malo prosto, ker me itak ni bilo skoraj nič tam, ker sem kar naprej nekje vrtel. Posvetilo se mi je, da imam v bistvu kot DJ dovolj dela, poleg tega pa sem delal še kot grafični oblikovalec za Ninja Tune, tako da odtlej delam zase. 

3. Ali si šolan glasbenik? Misliš, da je klasična glasbena izobrazba potrebna za tvojo produkcijsko delo, bi bil rezutat morda še boljši?
Nobenega glasbenega šolanja nimam. Sem sicer prepričan, da olajša stvari, ampak za čigava ušesa? To je subjektivna zadeva. Sam bi skoraj bolj poudaril pomen produkcijskih in zvočno-inženirskih sposobnosti za doseganje boljših rezultatov.

4.Kje živiš zdaj in ali se to (mesto, država) odraža v tvoji glasbi?
Živim v južnem Londonu, kot že vrsto let, zdaj z družino. Ker je to ena od samo dveh lokacij, kjer sem sploh kdaj živel, gotovo vpliva name na kakšen način. London je zelo povezano mesto, ne glede na to, katere vrste umetnosti te zanimajo, ti je vse na voljo. Če je kakšen glasbenik, predstava ali razstava na turneji, se bodo gotovo ustavili tudi v Londonu in res imaš občutek, da ne boš ničesar pomembnega zgrešil.

5. Ali slediš trendom (glasba, moda ...) in ali se v tvojem glasbenem stilu odražajo trenutni trendi?
Ne. Mislim, saj se zanimam za stvari, ki so tam zunaj, in jih poslušam, ampak nikoli ne "padem" v nekaj, kar mi v bistvu ni všeč, samo zato, ker bi bilo trendy. Trendy stvari imajo običajno kratek rok trajanja in to me ne zanima, sem za dolgoročnost. Če naredim komad, za katerega vem, da je dober, me ne skrbi, da se ne bi vklopil v trenutno "sceno", največkrat se najbrž ne bo. Mene zanima, ali bo ta stvar še čez 10 ali 20 let "stala" kot dober komad, ne pa, da se uvrsti na trenutni Top 10 seznam nekoga.

6. Katera država oziroma glasbena scena je, po tvojem mnenju, trenutno najbolj kreativna?
Nimam pojma.

7. Najljubši album, single in ustvarjalec vseh časov?
Nemogoče, da bi odgovoril.

8. Zakaj je/so tvoj/i najboljši prijatelj/i tvoji najboljši prijatelj/i?
Najbrž že imam tisto nekaj, zaradi česar se vračajo.

9. Najljubša računalniška igrica?
Jih ne igram.

10. Najboljša hrana za zajtrk in najboljša hrana za takrat, ko si pijan ob štirih zjutraj?
Zajtrk – dobri stari angleški ocvrti zajtrk – jajca, slanina, toast, fižol...
Ob 4ih zjutraj – vroč čaj in čokoladni piškoti.

12. Na kaj v življenju si najbolj ponosen?
Na svoje otroke.

2. Kaj je bil tisti ključni trenutek v tvoji glasbeni karieri, ko je produciranje in/ali didžejanje postalo glavna stvar v tvojem življenju?
Ključni trenutek se je zgodil pred tremi leti, ko me je velik organizator partijev v Belgiji bukiral za nastop, na katerem bi vrtel za artisti, kot so Digitalism in The Hacker. Te priložnosti seveda nisem zamudil in reakcija publike je bila enkratna. Od tega trenutka dalje sem dobival povabila za gostovanja po vsej Belgiji, nekaj mesecev kasneje pa so začela prihajati tudi vabila iz tujine – iz Nemčije, Kolumbije, Rusije, Kanade, Francije...

3. Ali si šolan glasbenik? Misliš, da je klasična glasbena izobrazba potrebna za tvojo produkcijsko delo, bi bil rezutat morda še boljši?
Ne, nisem, ampak ja, mislim da poznavanje osnov zagotovo lahko pomaga pri produkciji, a istočasno menim, da ni absolutno nujno. V elektronski glasbi imamo ustvarjalce z in brez klasične glasbene izobrazbe, pa mnogi med njimi delajo enako kakovostno glasbo.

4.Kje živiš zdaj in ali se to (mesto, država) odraža v tvoji glasbi?
Ne prav posebno. Res je, da je belgijska scena izredno aktivna, tu je ogromno producentov, DJ-jev in to se mogoče malo odraža tudi v moji glasbi. Ampak nanjo bolj vplivajo moja osebnost, karakter, moje razpoloženje...in ker sem pogosto dobre volje...;)

5. Ali slediš trendom (glasba, moda ...) in ali se v tvojem glasbenem stilu odražajo trenutni trendi?
Kdor posluša moje sete, lahko opazi, da se izogibam vrtenju prevelike količine hitičev. Uživam v tem, da lahko publiki pokažem nove stvari, zato moram slediti glasbenim novostim (modi niti ne) in seveda se slednje neizogibno odražajo v glasbi, ki jo vrtim. A to vedno počnem na sebi lasten način, ki skupaj z miksom elektra, elektrohousa in elektrorocka ter stalnim raziskovanjem novih stvari, novih zvokov in novih artistov zagotavlja, da zvenim drugače.

7. Najljubši album, single in ustvarjalec vseh časov?
Album: Ni eden - Depeche Mode so tisti, zaradi katerih sem se zljubil v glasbo, zato so zame naj albumi vsi njihovi albumi pred letom 1995.
Single: Kevin Saunderson - Rock to the beat
Ustvarjalec: Težko odgovorim, preveč jih je in v številnih različnih glasbenih zvrsteh.

8. Zakaj je/so tvoj/i najboljši prijatelj/i tvoji najboljši prijatelj/i?
Prijatelj je s tabo v dobrih in slabih trenutkih in v slednjih spoznaš pravega prijatelja. Osebno poznam veliko ljudi in imam veliko "frendov", a samo pet pravih prijateljev.

9. Najljubša računalniška igrica?
Nikoli jih ne igram, nimam časa. Če bi ga imel, pa bi to definitivno bila igrica GT5.

10. Najboljša hrana za zajtrk in najboljša hrana za takrat, ko si pijan ob štirih zjutraj?
Rad imam rogljičke in kruh s čokolado.

11. Če ne bi bilo nobenih omejitev (prostor, čas, ogrožene živalske vrste ...) – katero žival bi si najbolj želel za domačega ljubljenčka?
Ooooh, brez ljubljenčkov, ampak...panter, to je taka velika mačka, a ne?...;) To je čudovita žival, ampak nimam dovolj prostora v stanovanju lol ;)

12. Na kaj v življenju si najbolj ponosen?
Ko bom enkrat imel otroke, bom zagotovo najbolj ponosen nanje, ta trenutek pa sem kar ponosen na svojo pot DJ-ja.

13. Zadnje besede...
Če bi imel na voljo eno željo, bi si želel imeti moč ustaviti vse nasilje. A, na žalost, te supermoči nimam, lahko pa si vsak prizadeva zmanjšati/ustaviti nasilneže na svoji poti skozi življenje.
Uživajte, se vidimo kmalu ;)

1. Od kod prihajaš in kako si se začel ukvarjati z glasbo? Si poklicni glasbenik ali se z glasbo ukvarjaš v prostem času?
Rojen sem na Švedskem leta 1973, z elektronsko glasbo pa sem se začel spoznavati v 80-ih, v najstniških letih. Začel sem s poslušanjem bandov, kot sta Depeche Mode in Kraftwerk, potem pa sem se "potopil" v electronic body music (Front 242, Skinny Puppy...), precej sta me zanimali tudi slovenski skupini Borghesia in Laibach. Svojo glasbo sem začel ustvarjati okoli leta '86-'87 z nekaj sintesizerji in drum mašinami ter špilal v nekaj bandih svojih frendov. V zgodnjih '90ih letih sem sodeloval pri postavljanju založbe October Records, ki je kasneje postala precej uspešna syth-pop založba. Tekom let sem naredil veliko komadov zelo različnih stilov in končno začel DJ-jati nekje okoli leta '96. Takrat sem poslušal veliko acida in techna (Mike Ink, Madonna 303, Woody McBride...) ter "IDM" stvari, kot so Autechre in Aphex Twin. Vedno sem imel občutek, da moja glasba ni dovolj dobra, zato sem leta '97 prodal še preostale svoje sintesizerje in drugo opremo ter prenehal s produkcijo. A potem sem leta 2000 ponovno začel, opremljen samo s PC-jem, in "pobrale" so me založbe Plong!, Shitkatapult in Audio.nl.
Odtlej sem izdal več kot dva ducata 12" plošč in šest CD-jev na številnih založbah ter bil povabljen na gostovanja po vsej Evropi in, nedavno, na Japonsko. Oktobra letos se odpravljam tudi na krajšo turnejo na Kitajsko, kjer bom nastopil v Pekingu, Šanghaju ter krajih Zhuhai in Guangzho.
Čeprav je glasba stoodstotno integrirana v moje življenje, pa nanjo še vedno želim gledati kot na hobi. Če bi bila moja motivacija zaslužiti veliko denarja, potem se ne bi ukvarjal z glasbo.

2. Kaj je bil tisti ključni trenutek v tvoji glasbeni karieri, ko je produciranje in/ali didžejanje postalo glavna stvar v tvojem življenju?
Glasba je, tako ali drugače, vedno v mojih mislih ne glede na to, kaj počnem. Tako je že, od kar pomnim. Veliko srečo imam, da sem lahko izdajal svoje stvari na vinilu in na CD-jih ter tako dosegel širšo publiko – upam, da bom s tem lahko tudi nadaljeval. Vendar to ni nekaj, kar bi jemal kot samoumevno. Hvaležen sem za vsako priložnost, ki mi jo je zagotovila glasba, da lahko vidim nove kraje in spoznavam ljubeče ljudi tega sveta.

3. Ali si šolan glasbenik? Misliš, da je klasična glasbena izobrazba potrebna za tvojo produkcijsko delo, bi bil rezutat morda še boljši?
Ja, pri šestih letih sem začel igrati klavir, učil sem se ga nekaj let, a se nikoli nisem prav dobro naučil brati not. Vse moje znanje o glasbi prihaja iz dolgih let intenzivnega poslušanja ter učenja zvočne sinteze s pomočjo raziskovanja.

4.Kje živiš zdaj in ali se to (mesto, država) odraža v tvoji glasbi?
Zadnjih enajst let živim v Gothenburgu, drugem največjem švedskem mestu. Z dvema prijateljema in našimi hišnimi ljubljenčki podganami si delim 4-sobno stanovanje. Selitev v Gothenburg in ljudje, ki sem jih posledično spoznal, so močno vplivali na vse vidike mojega življenja. Dogodki, ki so se zgodili in me pripeljali do tega, da živim takšno življenje, kot ga, in da delam takšno glasbo, kot jo, so zame skoraj nedoumljivi. Dolga zgodba!

5. Ali slediš trendom (glasba, moda ...) in ali se v tvojem glasbenem stilu odražajo trenutni trendi?
V bistvu ne. Pač delam glasbo, ki si jo v danem trenutku želim poslušati. V zadnjih letih pa sploh mnogo manj spremljam novosti in trende.

6. Katera država oziroma glasbena scena je, po tvojem mnenju, trenutno najbolj kreativna?
Nimam pojma. Zahvaljujoč čudoviti tehnologiji lahko danes vsak ustvarja zelo kakovostno glasbo z zelo omejenimi viri oziroma možnostmi. Jaz sem živ dokaz tega.
Ves čas po vsem svetu nastaja ogromno čudovite nove glasbe. Sprejel sem dejstvo, da večine ne bom nikoli slišal.

8. Zakaj je/so tvoj/i najboljši prijatelj/i tvoji najboljši prijatelj/i?
Moji najboljši prijatelji so tisti, ki me imajo radi takšnega, kot sem. So ljudje, ki so usklajeni z Zemljo in vesoljem ter mojo verzijo kvantne realnosti.

9. Najljubša računalniška igrica?
Metroid - Nintendo 8-bit. Je tudi krasen vir glasbenega navdiha.

10. Najboljša hrana za zajtrk in najboljša hrana za takrat, ko si pijan ob štirih zjutraj?
Rad imam ržen kruh s sirom, salamo, paprikami, paradižnikom...s čimerkoli, pravzaprav. In pomarančni sok za zraven. In kavo. Všeč mi je tudi japonski zajtrk z rižem in miso juhico.
Ob 4-ih zjutraj pa bi šel na falafel ali kebab, tudi na hamburger ali pizzo. Rad imam pikantno hrano!

11. Če ne bi bilo nobenih omejitev (prostor, čas, ogrožene živalske vrste ...) – katero žival bi si najbolj želel za domačega ljubljenčka?
Pri srcu so mi mačke in podgane. V zadnjih letih smo imeli sedem podgan in res imam rad te inteligentne, družabne živali. So zelo ljubeče in pozitivne. Moji starši pa so ravnokar dobili mačjega mladička in totalno sem zaljubljen vanj.

12. Na kaj v življenju si najbolj ponosen?
Na svoje prijatelje in družino, pa na svojo glasbo in plošče. Ampak najbolj sem ponosen, da sem - tu in zdaj.

13. Zadnje besede...
Life is just a ride. Choose LOVE!

Intervju s Kevin Saundersonom (KMS), Detroit, USA
Pripravil: Tilen Ločniškar

1. Kateri glasbeniki so najbolj vplivali nate v tvoji rani mladost?
Takrat sem največ poslušal disko nasploh, potem New York garage/disco scena z legendarnim Larry Levanom, funk od Parliament-Funkadelic z George Clintonom, pa Earth, Wind & Fire, zgodnja elektronika iz Evrope s Kraftwerki na čelu...Precej širok spekter glasbe, a vseeno bolj "dance" zadeve.

2. Kdaj in kako ste se spoznali z drugima dvema članoma t.i. "The Belleville Three", Juan Atkinsom in Derrick Mayem?
Derricka in Juana sem spoznal, ko sem imel 12 let, v Junior High School. Z Derrickom sva se ujela na treningih ameriškega nogometa in prek njega sem spoznal še Juana, poleg tega smo živeli zelo blizu drug drugega, kasneje je prišla še skupna strast do glasbe...

3. Kdaj si se začel resno ukvarjati z glasbo?
V zgodnjih osemdesetih, navdušil nas je predvsem Juan (Juan Atkins, takrat še v pionirskem electro duetu z Rick Davisom kot Cybotron op.p.), ki je takrat že izdal plošči "Technicolor" in "Cybertron", od blizu sem nato v studiu opazoval še Derricka, kako je posnel svojo prvo ploščo "Let's Go", kar me je navdihnilo do te mere, da sem tudi sam hotel izdati svojo glasbo. Pri moj prvi plošči ("Triangle of Love" op.p.) mi je v studiu precej pomagal Juan.

4. Kdaj si pričel z DJ-janjem in kaj si takrat vrtel?
V srednji šoli, pod mojimi prsti pa so se znašli Prince, Madonna, skoraj ves disko, ki sem ga lahko dobil, Planet Rock Afrika Bambaate, Alexander Robotnick, New Order, Cybotron...

6. Kako je ogromen uspeh tvojega house projekta Inner City s čikaško house divo Paris Grey vplival nate, so ravnali s teboj kot s pop zvezdo?
Da, lahko bi tako rekli, hoteli so veliko promocije, da hodim na razne televizijske oddaje in podobno,
čemur sem se upiral, saj sem bil zadovoljen s stvarmi, kot so bile, na nek način sem bil underground in obenem pop zaradi uspeha plošč Inner City.

7. Kako je bilo sodelovati z velikimi založbami?
Vse se je vrtelo okoli denarja, poskušajo te narediti fit in glamuroznega, te pripraviti za ta in drug
šov ter predvsem loviti hit ploščo. To sicer ni bil moj stil, ampak ker je plošča vzletela, sam pa sem bil mlad, sem se nekako prepustil toku.

8. Uspelo ti je ostati underground kljub 6 milijonom prodanih plošč, kaj te po 25-ih letih
spodbuja, da vztrajaš na svoji glasbeni poti?
Preprosto še vedno ljubim glasbo, če nisi v glasbi zaradi denarja, si zaradi ljubezni, tako kot to čutiš na začetku.

9. Ali ostajaš v stiku z detroitsko glasbeno sceno?
Da, redno srečujem ljudi in prijatelje kadar sem v Detroitu, a sem pogosto na poti, vseeno pa poslušam tudi nove zadeve in, če so mi všeč, jih tudi vrtim.

10. Kaj Kevin Saunderson počne leta 2008?
Leta 2008 se končuje veliki projekt - album "History", kjer bo veliko remiksov novejših producentov, ki predelujejo moje stare hite, in nekateri starejši remiksi z moje strani ter nekaj novega materiala, ki bo izšel v sodelovanju z londonsko založbo Fabric. Pred izidom LP-ja po treh malih ploščah z remiksi verjetno prihajata še ena ali dve.

SWEET 13 z RUBBERFUNKOM

2. Kje in kako živiš zdaj in ali se tvoje okolje (mesto, država) odraža v tvoji glasbi?
Še vedno na jugovzhodnem koncu Anglije, čeprav sem se pred kratkim preselil iz Londona na podeželje. Nisem prepričan, da se je moja glasba spremenila samo zaradi selitve, temveč verjetno zaradi več sprememb v mojem življenju v zadnjih nekaj letih.

3. Ali si šolan glasbenik?
Ne zares – v šoli sem se učil igrati na trombon in se ob tem naučil tudi nekaj glasbene teorije, a večinoma sem samouk. Večino stvari igram po občutku oziroma po posluhu, vendar nekaj teoretičnega znanja pomaga.

4. So te starši podprli, ko si začenjal z glasbeno potjo?
Ja, čeprav je moja odločitev, da bom "artist", prišla šele precej po tem, ko sem se odselil od staršev. Največ je "pretrpela" moja punca, ki je bila vseh deset let zelo razumevajoča in me je ves čas podpirala.

5. Ali slediš trendom (glasba, moda ...) in ali se v tvojem glasbenem stilu odražajo trenutni trendi?
Nikoli nisem bil posbno "trendy", čeprav z enim očesom vedno spremljam tisto, kar se najbolj pumpa v medijih, tudi če mi osebno ni blizu. Moj osebni stil spada v majhno sceno ljudi, ki počnejo podobne stvari, a to je bolj po srečnem naključju kot po kakšnem velikem načrtu, je pa vedno prijetno vedeti, da so tam zunaj ljudje, ki razmišljajo podobno, kot ti.

6. Katera država oziroma glasbena scena je, po tvojem mnenju, trenutno najbolj kreativna?
Težko rečem, saj dobre stvari prihajajo od vsepovsod. Raje, kot da bi gledal na to, od kod prihajajo ustvarjalci z neke založbe, gledam na to, kaj naredijo. Založbe v VB izdajajo glasbo ljudi, ki prihajajo z vsega sveta, podobno je z mnogimi manjšimi založbami po vsej Evropi. Glasbeniki običajno izdajajo pri več kot eni založbi in različne projekte delajo pod različnimi vzdevki, tako da je spremljanje vsega tega kar naporna reč.

7. Najljubši album vseh časov?
Sovražim to vprašanje! Imam cel kup albomov, h katerim se kar naprej vračam in jih poslušam od začetka do konca – v tem trenutku je to "Indianola Mississppi Seeds" BB Kinga. To je odličen blues album z res krasnim zvokom zgodnjih 70-ih, kar je zasluga produkcije Bill Szymczyka in čudovitega klavirja, ki ga igra Carole King. BB-jevo petje in igranje kitare sta seveda tudi v odlični formi.

9. Najljubša računalniška igrica?
Najbrž Gran Turismo – bil sem nor na to igrico na originalnem Playstation-u in sem jo vsak dan po delu igral ure in ure ter tekmoval s prijatelji in sodelavci. Zjutraj smo primerjali čase in debatirali o najboljših avtomobilih za posamezne piste ali časovne izzive. Precej žalostno, ampak nič bolj, kot zbiranje plošč, a ne J

10. Najboljša hrana za zajtrk in najboljša hrana za takrat, ko si pijan ob štirih zjutraj?
Te dni sem redko pijan ob 4. zjutraj, zato pa pogosto pokonci in lačen – banana je moja najljubša izbira za prigrizek, popolna za katerikoli čas.

11. Če ne bi bilo nobenih omejitev (prostor, čas, ogrožene živalske vrste ...) – katero žival bi si najbolj želel za domačega ljubljenčka?
Mogoče zlatega orla zaradi njegove klasične veličastnosti, za "ultra-vintage-vibe" pa pterodaktila.

12. Na kaj v življenju si najbolj ponosen?
Na vso glasbo, ki mi jo je uspelo izdati v zadnjih osmih letih – in ponosen sem, da to ni bilo vedno enostavno.

13. Zadnje besede...
Nikoli ne drgni rabarbare koga drugega.

SWEET 12 with DUKE DUMONT

SWEET 13 s KLEMNOM KLEMNOM

1. Od kod prihajaš in kako si se začel ukvarjati z glasbo?LJ mfs,Trnow,gledu sm fiml Brakedance, pol sm pa zaspal v noč, pa sm se zjutri kr črnc zbudu,tko da sva s sestro misla, da mava kr cel studio, k nama je en prjatu prnesu taperecorder - jah man, pol se je pa začel snemat.

2. Kje in kako živiš zdaj in ali se tvoje okolje (mesto, država) odraža v tvoji glasbi?
I m back in Trnow - jelovškova džija, ja jst mislm da ma usak konc svoje fore, tko majo fužinci svoje, Koseze svoje...trnou pa svoje, ne, tko da se zihr odraža tut v besedilih, ne...Ninje mutike preublečene u zmajast buldožer...hehe

3. Ali si šolan glasbenik?
Ja, use delam profesionalno, zdej sm u devetm klasu, smer struna...ajt pol

4. So te starši podprli, ko si začenjal z glasbeno potjo?
Bbbbbbllllll nnnneeeeeeeee,tko ful jim je blo bad, skos sta guvurila, ugasn to, ugasn to, sam fak gor, fak dol...Sam men se zdi, da jima je zdej že bl kul...sam ne, če preveč prbijam, k mam 50000000000000 W zwočnike ubijalkarje hehe, sej ne.

5. Ali slediš trendom (glasba, moda ...) in ali se v tvojem glasbenem stilu odražajo trenutni trendi?
Ja, moj rap je cela vrsta mod, skos u bistvu se ukvarjajo moja besedila, kaj je res najbolš, da se člouk obleče - v svojo kožo, pa nč druzga...Ja, morm rečt, da bom versaćiju repu novo kolekcijo,ful dnara, hehe.

10. Najboljša hrana za zajtrk in najboljša hrana za takrat, ko si pijan ob štirih zjutraj?
Zjutri prakticiram litr vode pa banano, da se mi mal telo privadi na hrano, pol gre pa že laži. K pa nažgan pridm dam, je pa use najbolš, jem k miška.

11. Če ne bi bilo nobenih omejitev (prostor, čas, ogrožene živalske vrste ...) – katero žival bi si najbolj želel za domačega ljubljenčka?
Tigra, leva, leoparda pa črnga pantra.

12. Na kaj v življenju si najbolj ponosen?
Na to, da obstajam, da sploh sm tuki, da sm.

13. Zadnje besede...
Kupte novo plato pa original, lepo vs prosm, ne mi kuperat BiĆ, pa valda odprite oči, sreča ste vi, džija...Aja 20 eurou, hehe, dršte se.

SWEET 13 s STEVE RACHMADOM

2. Se življenje v Amsterdamu oziroma na Nizozemskem kako odraža v tvoji glasbi?
Mislim, da ne. Skozi čas sem razvil svoj stil, ki nima veliko opraviti s tem, kje živim. V 90-ih na Nizozemskem namreč ni bilo veliko ljudi, ki bi se ukvarjali s takšno glasbo, tako da nisem imel na voljo lokalnih vzornikov. Amsterdam je sicer super mesto za življenje, ima živahno sceno in veliko mladih talentov, a name so bolj vplivale ZDA.

3. Kdaj si kupil Rolanda 808 in ali še vedno predstavlja temeljni kamen tvojega studia?
Kupil sem ga leta 1985 z denarjem, ki sem ga zaslužil z raznašanjem časopisov. Še vedno ga imam v studiu, čeprav ga ne uporabljam več toliko. Ga pa bom, kmalu.

4. Kaj te je v vseh teh letih najbolj navdihovalo in kakšen je tvoj odnos do Detroita?
Ljudje, ki so pomembno vplivali na mojo glasbeno pot, prihajajo z različnih koncev glasbenega sveta. Od electra in dance glasbe 80-ih, fantov iz Time Members (Jimmy Jam, Terry Lewis), potem so tu še The System, Arthur Baker, Maurizio, Mr. Fingers ter seveda Derrick May in Robert Hood. Detroit je igral ogromno vlogo v mojem glasbenem razvoju in usmeritvi in še vedno sem njegov močan zastopnik.

5. Katera država oziroma glasbena scena je, po tvojem mnenju, trenutno najbolj kreativna?
Nemčija.

6. Kako bi opisal svoj zvok po 25 letih raziskovanja meja techna?
Hja, nisem se vseh teh 25 let ukvarjal samo s technom, začel sem z discom in electrom, konec 80-ih pa počasi prešel na house. Omenjena disco in electro sta zame še vedno pomemben vpliv, predvsem glede kompozocije in tega, kako naj bi stvari zvenele. Moj zvok je raznolik, od temačnejšega, deep techna do bolj melodičnega tech-house zvoka. Skratka techno v najširšem pomenu besede, a vedno povezan z Detroitom.

8. Najljubši techno in ne-techno album vseh časov?
Techno: Virtual Sex. Ne-techno: karkoli od Burt Bacharacha.

10. Zadnji film, ki si ga videl, in zadnja knjiga, ki si jo prebral?
Film: Stranger Than Fiction. Knjiga: Art Of Mixing.

11. Najboljša hrana za zajtrk in najboljša hrana za takrat, ko si pijan ob štirih zjutraj?
Zjutraj ne jem in še posebej ne jem, kadar sem pijan. Tako da: spanje!

12. Na kaj v življenju si najbolj ponosen?
Na "pepetje".

13. Zadnje besede...
Živi življenje, o katerem si sanjal.

SWEET 13 z ZLATKOM

SWEET 13 z DJ HAL-om

1. Od kod prihajaš in kako si se začel ukvarjati z glasbo?
Iz Velike Britanije, bobne sem začel igrati pri šestih letih, kitaro pri osmih, v bendih sem začel igrati pri petnajstih.

3. Ali si šolan glasbenik?
Učil sem se igrati klasično špansko kitaro.

4. So te starši podprli, ko si začenjal z glasbeno potjo?
Ja, konec koncev sem s svojim prvim singlom prišel na BBC Radio 1.

5. Ali slediš trendom (glasba, moda ...) in ali se v tvojem glasbenem stilu odražajo trenutni trendi?
Ja, sledim novostim. Poskušam ostati moderen, ne da bi pri tem izgubil svoj stil in individualnost.

6. Katera država oziroma glasbena scena je, po tvojem mnenju, trenutno najbolj kreativna?
Velika Britanija, seveda! Vse poti vodijo sem... Tudi če izbruhne neka scena oziroma zvok v Franciji ali Nemčiji, lahko v njem najdeš vplive nečesa, kar se je že prej pojavilo v VB. Nekaj je takšnih mest, ki oblikujejo globalne glasbene trende, in London je na vrhu te piramide v vsakem pogledu.

7. Najljubši album vseh časov?
Massive Attack - Blue Lines.

8. Zakaj je/so tvoj/i najboljši prijatelj/i tvoji najboljši prijatelj/i?
Ker so pristni.

9. Najljubša računalniška igrica?
Ne se hecat...preveč trdo delam za kaj takega.

11. Če ne bi bilo nobenih omejitev (prostor, čas, ogrožene živalske vrste ...) – katero žival bi si najbolj želel za domačega ljubljenčka?
"A Sprite" (pravljično bitje, kot palček ali vila, op.p.)

12. Na kaj v življenju si najbolj ponosen?
Na 1. mesto na svetovni techno lestvici maja 2004.

1. Kdo ste, kaj počnete in kje to počnete?
Mi smo Metal on metal in koljemo – na najbolj porednih mestih in najbolj poredne ljudi.

2. Povzamite svoj zvok v 12 besedah.
Noge me bolijo, ušesa krvavijo, roke so polomljene (+4 besede izgubljene v prevodu, op. s.).

3. Kateri glasbeniki/glasbeni akti so najbolj izoblikovali vaš glasbeni okus?
Beastie Daft Clash Punk Boys.

4. Modra ali rdeča tableta?
Tista s smajlijem.

5. Katere so vaše super moči?
S pritiskanjem na “play” ubijamo z razdalje.

6. Kateri komad bi moral bit na vsakem CDju posnetem za ljubljeno entiteto?
Bon Iver - Skinny Love.

7. Kdo je DJ Umek?
DJ številka dve v Mongoliji – takoj za Tiestom.

8. Zakaj je okrogla pica vedno v kvadratni škatli?
Iz istega razloga kot se okrogli CDji vstavljajo v oglati Pioneer CDJ 1000 MK-3.

9. Kaj počnete, ko se ne ukvarjaš z glasbo?
Radi beremo – oznake CDjev, booklete, thank-you liste, itd.

10. Kdo je vaš najljubši Game Over član?
Tisti, ki ne zna peti.

11. Trenutni naj 4 za na plesišče in naj 3 za v avto?
Naj 4 za na plesišče:
SebastiAn - Motor
Wax Stag - Short Road (Metal on metal remake, se razume)
Ghostface Killah - Charlie Brown (Yuksek mix)
The Kills - Cheap & Cheerful (Miss America re-cut)
Naj 3 za v avto:
Evangelicals - The Evening Descends
Elbow - The Seldom Seen Kid
Kompilacija Bearded Ladies

12. Zadnji biseri modrosti?
Ne jejte svinjine!

1. Od kod prihajaš in kako si se začel ukvarjati z glasbo?
Glasba me zanima, odkar pomnim. Imel sem priložnost spoznati nekaj pomembnih ljudi, ki so mi odprli ušesa za glasbo, ki je dotlej nisem poznal, zdaj pa skušam ostati odprt za vse, kar se dogaja v glasbi – od hip hopa do minimala, seveda pa vedno oprezam za obskurnimi starimi biseri. 

2. Kje in kako živiš zdaj in ali se tvoje okolje (mesto, država) odraža v tvoji glasbi?
Živim v Parizu, vendar se v moji glasbi to ne odraža – če bi se, bi bila moja glasba mogoče gabba.

5. Ali slediš trendom (glasba, moda,...) in ali se v tvojem glasbenem stilu odražajo trenutni trendi?
Ker ne živim na izoliranem otoku in grem sem in tja kam vrtet plošče – ja, sledim temu, kar se dogaja, ampak to skušam predelati, prežvečiti in posredovati nazaj na sebi lasten način. Ker pa sva v Chateau Flight dva, se zadeve prežvečijo dvakrat.

6. Katera država oziroma glasbena scena je, po tvojem mnenju, trenutno najbolj kreativna?
Nemčija. Zelo mi je všeč.

7. Najljubši album vseh časov?
Kar naprej se spreminja. Danes je to Inspiration Information (Suggie Otis).

2. Kje in kako živiš zdaj in ali se tvoje okolje (mesto, država) odraža v tvoji glasbi?
Hmmm...ni lahko reči... Živim na belgijskem podeželju, miren konec, blizu naravi, to je nekaj, kaj potrebujem. Mislim, da je Narava duša tega planeta, tako da...ja, mogoče – moram čutiti to dušo in jo "vbrizgati" v svojo glasbo.

3. Ali si šolan glasbenik?
Sploh ne. Nobenega šolanja, nobenih osnov nimam. Za produkcijo glasbe uporabljam in se zanašam samo na svoja ušesa. Mislim, da je to dobro, saj sem tudi zato lahko razvil svoj način komponiranja in svoja harmonična pravila. Včasih je glasbeno šolanje najboljši način za sledenje pravilom, potem pa je težko to preseči in ustvarjati glasbo na oseben način.

4. So te starši podprli, ko si začenjal z glasbeno potjo?
Hmm, moram reči, da nista čisto dojela, kako to raste in da postajam profesionalec. Začel sem z nekaj res osnovne opreme v umazanem, preprostem sobnem studiu, tako da sta na to gledala bolj kot na strasten hobi kot na resno kariero. Bila pa sta vesela, da sem nečemu tako predan, čeprav je predmet moje predanosti povzročal toliko hrupa ;-). Kasneje, še posebej, ko sem začel gostovati v tujini, sta razumela, da je to resno. Torej – ja, lahko bi rekel, da sta me podpirala.

5. Ali slediš trendom (glasba, moda,...) in ali se v tvojem glasbenem stilu odražajo trenutni trendi?
Ah, ah, sploh ne! Seveda sledim novim tehnologijam in opazujem, gledam kaj se dogaja okrog mene, ampak umetniško to ni resen vpliv. Name bolj vpliva to, kako živi svet – planet, ljudje, narava – kot pa kakšni trendi in moda. Poskušam ustvarjati brezčasno glasbo, za kar pa sledenje trendom ni najboljši način. V studiu MORAM delati točno tisto, kar želim in kar čutim. Če bi moral slediti trendom, bi najbrž raje kar nehal ;-)

6. Katera država oziroma glasbena scena je, po tvojem mnenju, trenutno najbolj kreativna?
Mislim, da je zadeva globalna. Enostaven dostop do novih tehnologij veliko ljudem omogoča, da se izrazijo. Tako dobra glasba prihaja od vsepovsod. Moram reči, da je Velika Britanija dežela, kjer se glasba stalno razvija, ampak danes je vse globalno.

7. Najljubši album vseh časov?
Ah ! Ah ! Verjetno je zelo neizvirno tole reči dandanes, ampak "Thriller" je redek primer POPOLNEGA albuma. Tudi Computer World Kraftwerkov je hud. A veš, da je Maichael Jackson vprašal Kraftwerke, če bi kaj naredili skupaj ;-). Rekli so NE. Škoda, bilo bi zanimivo.

8. Zakaj je/so tvoj/i najboljši prijatelj/i tvoji najboljši prijatelj/i?
Tako v glasbi kot sicer so pravi prijatelji redki, ampak imam jih nekaj tako izven glasbenega sveta kot med glasbeniki. Med slednjimi sta to Jean (Spirit Catcher) in Oliver Kapp (Raygun records), je pa tudi veliko takšnih, s katerimi smo si blizu po načinu razmišljanja in imamo podobne ideje o glasbi (Dan Bell, Deetron, Aril Brikha, John Tejada, Joris Voorn, Technasia...).

9. Najljubša računalniška igrica?
Ah! Ah! Stara šola - Pac-Man & Kung-Fu Master!

10. Najboljša hrana za zajtrk in najboljša hrana za takrat, ko si pijan ob štirih zjutraj?
Zajtrk – čokoladni kruhek, dobra kava, tropsko sadje ;-)
Ob 4. zjutraj – isto! Po polnoči moje telo preklopi v "Breakfast mode".

3. Ali si šolan glasbenik?
Kot sem že omenil – preko staršev, pa dve leti sem se učil igrati klavir. Ampak najboljši trening je poslušanje in osebno sem se o strukturi in aranžmajih ogromno naučil s poslušanjem Bacha in Mahlerja.

4. So te starši podprli, ko si začenjal z glasbeno potjo?
Moji starši so bili vedno zelo konstruktivni, vedeli so, da bom dober samo v stvareh, ki si jih res želim in ljubim početi. Nikoli me niso silili k "resni" službi samo zaradi denarja,. In ja, mislim, da sta ponosna name.

5. Ali slediš trendom (glasba, moda,...) in ali se v tvojem glasbenem stilo odražajo trenutni trendi?
Seveda poslušam mnogo drugih glasbenikov, a nikoli se nisem gnal za že obstoječimi trendi – če to počneš, si jih namreč že zamudil. Na primer – nikoli nisem prešaltal na minimal, ki je, vsaj zame, nekoliko preenostaven in hladen. To je za druge ljudi. Moj stil pravi: vse je mogoče, nič ni prepovedanega. Pa stvari ne smeš jemati preveč resno.

6. Katera država oziroma glasbena scena je, po tvojem mnenju, trenutno najbolj kreativna?
Velika Britanija in Francija.

7. Najljubši album vseh časov?
Discovery - Electric Light Orchestra.

8. Zakaj je/so tvoj/i najboljši prijatelj/i tvoji najboljši prijatelj/i?
Ljudje, ki mi niso nikoli obrnili hrbta, tudi v slabih trenutkih (sliši se pocukrano, ampak je res).

9. Najljubša računalniška igrica?
Silent Hill 2.

10. Najboljša hrana za zajtrk in najboljša hrana za takrat, ko si prijan ob štirih zjutraj?
Za zajtrk: bagetka z maslom in grojer sirom
Za ponoči: že pred leti sem sicer nehal piti alkohol, pred tem pa je bila to "Kaesekrainer" klobasa z gorčico in zelo pekočimi paprikami.

11. Če ne bi bilo nobenih omejitev (prostor, čas, ogrožene živalske vrste...) – katero žival bi si najbolj želel za domačega ljubljenčka?
Zelo nespektakularno: mačko.

12. Na kaj v življenju si najbolj ponosen?
Za to vprašanje je še prezgodaj, vprašajte me, ko bom umrl.

13. Zadnje besede...
Je, kot je, in ni nič posebnega.

Ali tvoja mama zdaj verjame, da je to resna služba?
Moja mami še vedno misli, da sem poštar.

Koma&Bones ste zelo produktivni, kar se tiče izdajanja glasbe. Kje najdete stalni navdih? Ali dejstvo, da ste trije, pomaga?
No ja, zdaj sva dva, ampak mislim, da to še vedno pomaga produktivnosti. Tudi to, da je treba vsak mesec plačati položnice, nas, se zdi, kar močno motivira, lol.

Poznani ste tudi po svojih remikserskih sposobnostih. Če bi lahko remiksali kateregakoli glasbenika, kdo bi to bil in zakaj?
Verjetno Radiohead. Všeč nam je vse, kar so kdaj naredili. To, da jim po vseh teh letih še vedno šiba toliko idej, si zasluži spoštovanje.

Koga pa bi si izbrali, da remiksa kakšnega vaših komadov, in zakaj?
Težko rečem, ampak mogoče Soulwax. Vse, česar se dotaknejo, je res najvišje kakovosti.

Trenutna velika reč v VB je tako imenovana zvrst nu/neu/new rave, h kateri prištevajo imena, kot so Klaxons in CSS, ki pa imajo malo (če sploh kaj) skupnega z rave zvokom. Po drugi strani pa je vaša produkcija zelo rejviš, pa vas nihče ne označuje tako. Ali so vsi glasbeni novinarji butasti?
Ne. So pa ozkogledi in običajno delujejo iz Londona in bližnje okolice. (šala, mimogrede)

Kaj se trenutno dogaja z breaks sceno v VB? Adam Freeland, ki je bil nekdaj njena glavna figura, je naredil GU mix, ki izpade bolj kot kakšna kompilacija za Ed Banger, medtem ko drugi, na primer vi sami ter Rouge Element, delate glasbo, ki bi jo res že težko opredelili kot break beat. Je tipična breaks scena v zatonu?
Mislimo, da je scena pojedla samo sebe – videti je, kot da ni več prostora za eksperimentiranje. Fantje, ki jih omenjaš, in še peščica drugih sicer grejo naprej, a večina se jih oklepa preteklosti, tako kot se nekateri ljudje ne morejo posloviti od starih kavbojk v upanju, da bodo kmalu spet postale moderne. Pri dance glasbi gre vedno za napredek, ne za predalčkanje.

Vodite tudi svojo založbo. Kako rekrutirate nove artiste?
Večino naših "varovancev" predstavljajo ljudje, ki jih že poznamo, ali pa so nas poiskali in nam je bilo všeč njihovo delo. Vedno pa iščemo kaj novega.

Ali kot DJ pogosto čutiš pritisk, da moraš zabavati obiskovalce kluba, in ali se ta pritisk odraža v izboru plat, ki jih zarolaš?
Verjetno si vedno želiš zabavati folk, ampak jaz si prizadevam, da to storim na svoj način, in ne tako, da bi enostavno segel po najbolj znanih platah.

Kateri bi bili najbolj bizarni komadi v tvojem izboru, če omenjenega pritiska ne bi bilo? Johnny Cash – San Quentin
Tom Waits – The Barn
Beck - Loser

Ko ste bili zadnjič v Sloveniji, sta bila za gramofoni dva, tokrat si sam.  Kakšen je razlog za pomanjšanje DJ enote Koma&Bones?

Nazdanje sem vrtel skupaj z Andyjem, a nas je februarja letos zapustil, da bi se posvetil zakonskemu življenju brez problemov zaradi potovanj vsak vikend.

Je zdaj, ko si sam, kaj drugače?
Potovanja so nekoliko bolj samotna, ampak moram reči, da res uživam tisto dodatno uro za gramofoni.

Ali je kakšna stvar, ki je kot DJ ne maraš?
Ja, če ljudje mečejo stvari vame.

Folk v Sloveniji še vedno govori o vašem nastopu pred štirimi leti. Kaj lahko od tebe pričakujemo tokrat?
Prejšnjič sem pri vas res užival in upam, da mi bo tudi tokrat uspelo, da bodo ljudje še dolgo govorili o večeru ter da ne bo spet trajalo štiri leta, preden se ponovno vrnem.

Naj bomo pozorni na kakšne posebne/še neizdane komade?
Za vsak nastop imam na zalogi kakšen okusen zalogajček. Pričakujte veliko hrupa.

Hvala!
Ne, hvala vam – komaj čakam, da zarolam.

Ti ustreza smer v katero se razvija drum n bass in tudi glasba na splošno?
Menim, da se je drum n bass zelo razvil v zadnjih letih. Obstaja toliko različnih zanimivih stilov in vrst. To je zelo zdravo.

Kako pa se je razvil (kako bi to opisali)?
Lepo je videti več glasbenih vplivov, ki se vračajo nazaj v glasbo. Trši stil mi je zelo všeč, ampak je pa dobro malo zlomiti set z različnim glasbenim spektrom.

Kako narediš dober komad. Ali pa komad s katerim si zadovoljen?
Iz producentskega stališča se mi zdi, da zelo redko narediš komad s katerim si 100% zadovoljen. Čeprav komad lahko poslušalcem zveni super je vedno kaj kar meniš, da bi lahko drugače naredil ali pa spremenil. Mislim, da je dober začetek, če lahko poslušaš svoj komad od začetka do konca brez pretirane samokritike. Če pa komad dobi veliko podpore s strani velikih DJ-jev ti to pomaga potrditi, da si naredil nekaj kar bodo ljudje radi poslušali.

Kaj naredi dobrega DJ-ja/live act?
Nekdo, ki je vedno na vrhu glede na tehnične zmožnosti, kreativnost in vedno preseneča (da se ljudje sprašujejo kaj bo naslednji korak). Če veste, da bo vedno nekaj presenečenj v nekem nastopu.

Je velika razlika med DJ-jem in producentom? In kje se ti dve dejavnosti združujeta?
Očitno obstajajo ljudje, ki imajo rajši eno ali drugo stvar. Zame pa gresta ti dve stvari skupaj zelo dobro. Kot DJ si vedno želiš biti na tekočem z novostmi; za naju je najboljši način to, da delava lastno glasbo. Če pa si v prvi vrsti producent, potem pa ni boljšega načina, da vidiš kako ljudje reagirajo na tvojo glasbo, če jo sam zavrtiš na plesišču in tako dobiš povratne informacije iz prve roke.

Kateri hardware in software uporabljata za lastno glasbeno produkcijo?
Pred kratkim sva prešla na Logic na Macu (prej sva 13 let uporabljala Cubase na PC-ju). Sva se morala par stvari na novo naučiti, vendar menim, da se je izplačalo. Še vedno pa imava v Studiu tudi PC, tako da lahko delava na obeh platformah, da še vedno uporabljava vse najine plug-ine ipd. Še vedno uporabljava dobri stari Roland JP-8000 klaviaturo. Ta nikoli ne zataji za to kar rabiva. Vse kar delava, je na midiju in šele potem posnameva na računalnik, da lahko obdelava zvok na naslednjo stopnjo. Sva velika fena Spectrasonics stvari, čeprav jih dandanes uporablja veliko ljudi in lahko določene zvoke prepoznaš. Ampak midva jih zmiksava in potem tudi dodajava druge zvoke. Prvotni zvoki pa so tako čisti, da je težko ga ne uporabljati. Uporabljava tudi Virus C, iz katerega sva uporabila par zvokov, ampak tega še niti nisva začela razikovati, da bi izrabila njegov celoten potencijal.

Ko igrata po svetu. Kdaj in kako se odločita, kaj bosta vrtela? Se vajin nastop zelo razlikuje od noči do noči?
Večinoma imava nek set, ki si ga pripraviva preden greva na pot. Če vmes dobiva kakšen nov komad, ki paše notri je to super.Tudi če vmes dokončava kakšno novo stvar, isto. Seveda pa se tudi do določene mere prilagodiva ljudem na plesišču. Če bo imel nek komad dober odziv pri publiki bova set malo spremenila in pomešala komade.

Koga cenita kot DJ-ja ali kot producenta?
Trenutno je preveč DJ-jev in producentov, da bi vse lahko naštel. Nerad delam listo, da ne bom koga pozabil.Ceniva vse DJ-je, ki podpirajo najnino glasbo na kakršenkoli način, in tudi porducente, ki nama dajejo komade, ki jih vrtiva v setih. Seveda pa ne morem ne omeniti LTJ Bukema in MC Conrada.

Kaj te spravlja v dobro voljo in kaj te poganja poleg glabe?
Prijatelji so mi zelo pomembni. Z njimi se dobro zabavamo.

Kaj bi počel, če se ne bi ukvarjal z glasbo?
Pojma nimam kdo in kaj bi bil brez glasbe …. Bil bi izgubljen!

Kaj je naslednja vroča stvar (glasba/film/art/hrana/kultura)?
Heroji!

Še zadnje vprašanje, mimo katerega ne morem: kakšna je zgodba z Good looking rec.. Veliko glasbenikov začenja izdajati na drugih založbah. Good looking pa izdaja več veliko …
Sigurno ima založba Good Looking veliko planov in načtov za nove izdaje ipd. Kar pa zadeva vse glasbenike … Verjetno so imeli pač potrebo da naredijo za spremembo enkrat nekaj svojega in drugje…

Vama je všeč smer v katero se ravija elektronska glasba?
D&J: Seveda! Trenutno je zunaj veliko odlične glasbe. In danes je toliko različnih načinov produkcije glasbe in tudi za njeno izvajanje v živo. In tudi vedno več ljudi se ukvarja z elektronsko glasbo.

Kam in kako pa se razvija? Kako bi jo opisala?
Glasba postaja inteligentnejša, globlja in producenti delajo vedno bolj melodične stvari po vsem glitchy “klink klonk” stvareh, ki smo jih poslušali v zadnjem letu in pol.

Kako narediš dober komad, ali pa komad s katerim si zadovoljen?
Jah, to je pa čisto odvisno. Ne verjamem, da obstaja nek “how to” način. Večinoma je dobro, če poskušava narediti nekaj novega ali pa uporabiva nek nov kos opreme. Če se navdušiva nad idejo potem ponavadi narediva kaj dobrega.

Kaj naredi dobrega DJ-ja/live nastop?
Zanimiva frizura je obvezna. Doba obleka pa tudi pomaga.

Ali je veliko razlike med DJ-jem in producentom? In kje se ti dve dejavnosti združujeta?
Očitno sta to dve zelo različni stvari. V najinem primeru se združujeta v tem smislu,da sva ugotovila, da živo nastopanje zelo vpliva na najino produkcijo. Vedno, ko igrava v živo ugotoviva kaj bi rada še dodala najini glasbi.

Kateri software in hardware uporabljata pri glasbeni produkciji?
Oba uporabljava veliko hardwera in softwera. Rada imava neko ravotežje med analogno in digitalno zvenečimi stvarmi, ker meniva, da se pogosto dobro dopolnjujeta. Nisva analogna purista, ampak zelo rada uporabljava hardware. Kreativni proces dela veliko bolj zanimivega in vzburljivega, še posebno ko ustvarjata dva hkrati. Rada se odmakneva od miške čimveč je možno. Uporabljava stvari, kot so: moog Voyager, Vermona DRM1, Studio electronics SE-1, Roland SH 101, Monomachine, Jomox 999, Roland MKS80, Roland space echo … in seveda vse Native Instruments stvari.

Kakos se odločita, kaj bosta igrala na vajinih nastopih?
Najini živi nastopi so relativno nov projekt, igrava pa samo originalno glasbo. Še vedno sva na točki, ko se nama zdi, da potrebujeva več materiala. Čeprav imava že dovolj stvari, da je najin set lahko tudi fleksibilen. Za nastope uporabljava razne klipe v Abletonu, kar nama pušča odprte roke, kdaj in kje jih bova v setu uporabila.

Koga cenita kot DJ-ja in producenta?
Trenutno res ceniva: Fuckpony, Locodice, Steve Bug, Cassy, Henrik Schwarz, Ame, Samim, Toby Neumann, Jamie Jones, Martin Buttrich …

Katero glasbo poslušata doma?
Oba poslušava veliko različne glasbe. Večinoma pa stvari pred letom 1975 …

Kaj vaju razveseljuje in spodbuja poleg glasbe?
Droge! J

Kaj bi počela, če se ne bi ukvarjala z glasbo?
Igrala bi v seriji Curb Your Enthusiasm (ameriška komična nanizanka istega avtorja, kot Seinfeld – Larry David).

Kaj je naslednja vroča stvar (glasba/film/art/hrana/kultura)?
Kovinske čelade in obleke iz trave.

Jernej Markelj

Dj Format velja za enega najuspešnejših hiphop, break in funk didžejev, ki so prišli iz Otoka v zadnjih letih. Znan po odvisnosti od kopanja za ploščami zna v svojih že tako eklektičnih didžej setih presenetiti s pozabljenimi funk, soul in rock raritetami. Prvič je opozoril nase na kultni ameriški kompilaciji Return of the DJ vol. 2, kmalu zatem pa je izšel njegov prvi single »English Lesson«. Sledili so remiksi za legendarno založbo Mo' Wax (priredil je b-boy klasiko The Return of the Original Artform japonske zasedbe Major Force). Ravno v tem času je dobil sanjski posel, spremljal je skupino Jurassic 5 na njihovi prvi britanski turneji, kar je nedvomno pomagalo pri njegovem preboju. Leta 2003 je izdal enega hiphop albumov leta, Music for the Mature B-boy, na katerem slišimo poleg članov zasedbe Jurassic 5 tudi kanadskega Mc-ja Abdominala. Leta 2005 sledi prav tako uspešen album If You Can't Join 'Em, Beat 'Em. Format je poleg dveh albumov in številnih remiksov izdal tudi lepo število izjemnih miksov, najbolj znan med njimi pa je nedvomno letošnji, ki ga je posnel za klub Fabric (Fabric Live 27). Njegove raznolike produkcije (od hitrih b-boy brejkov do hiphopa in downtempa) so se znašle na mnogih kompilacijah in miksih raznih izvajalcev.
Z njim sem se pogovarjal na Dunaju, kamor smo se odpravili zaradi tamkajšnjega sejma plošč...

Prvo vprašanje je čisto osnovno. Kako se je vse začelo, tvoji prvi koraki in prve priložnosti...
Nekje od trinajstega leta sem bil fan hiphopa, potem sem hotel rapati, nekaj časa sem beatboxal in risal grafite. Nisem pa imel gramofonov. Torej sem lahko delal vse druge stvari razen didžejanja. Kmalu sem ugotovil, da ne znam zares rapati, da je moj glas za en drek. Zmeraj sem imel rad skrečanje in to sem hotel početi. Končno, ko sem končal šolo in začel delati, sem si kupil gramofone. In našel sem svoj hobi. Nisem mogel samo poslušati plošč, moral sem jih tudi praskati, kar je bilo dobro. Bil sem zelo entuziastičen, ko sem bil mlajši. Čez nekaj časa sem se začel snemati, ko skrečam. Imeli smo štiri kanalni snemalnik, tako da sem lahko posnel manjši miks in skrečal čez to. Potem je eden od mojih prijateljev kupil sempler, delal je svojo muziko. Uau, to se nam je zdelo neverjetno. Naučil me je, kako se uporablja to mašino in kupil sem svojo opremo. To je bilo nekje leta 1990. V bistvu je šlo za povsem naravni napredek. Sploh pri muziki, kot je hiphop, kjer je lahko kdorkoli vpleten. Na nek način je precej lahko, kdorkoli se je lahko loti. Svojo muziko sem zares začel delati nekje leta 1991, sem pa še zmeraj bil začetnik. Najprej sem delal zanič demo posnetke, podobno kot drugi. Zanič sem bil, seveda. Vendar sem vztrajal in kopal za brejki (diggin' for breaks), ker sem hotel semplati zanimivo muziko, ki bi bila drugačna od tega, kar so semplali drugi. Na začetku je bilo to precej težko, najti novo muziko in zanimive reči. Potem sem še več brskal po raznih godbah. Bil sem član britanske rap skupine, s katero sem leta 1996 izdal album. Imenovala se je Suspekt, plošča pa je, zanimivo, izšla le v Nemčiji. Zatem pa sem posnel didžejevski komad, ki je naslednje leto izšel na kompilaciji Return of The DJ 2. Takrat sem bil prvič izpostavljen kot solo izvajalec.

Kako to, da so tvoj posnetek vzeli za tako uveljavljeno kompilacijo, glede na to, da si bil ti takrat še tako neuveljavljen, da nisi imel še ravno veliko referenc?
Eden od članov moje skupine, glavni raper, ime mu je Blue Eyes. Omejeni krogi ga poznajo po celi Evropi, ker je na sceni res že dolga leta. Pozna ogromno ljudi in takrat je sodeloval z Bomb Records (založba, ki je izdala kompilacijo Return of the DJ op.a.). Dal je besedo zame, Dave iz Bomb Records je poslušal dva didžej komada iz naše (prej omenjene) plošče. Rekel je, da če naredim še kak podoben komad, da ga bo mogoče dal na drugi del kompilacije. Tako je izšel »Vinyl Overdose«.
Zatem sem izdal par 12'' in leta 1999 sem se povezal z založbo Mo' Wax, za njih sem naredil nekaj remiksov... En del sem preskočil... Še pred tem, leta 1998, je Mick (Blue Eyes) organiziral britansko turnejo takrat še neznane skupine Jurassic 5. Rabil je voznika minibusa in nekakšnega tour managerja. In to sem bil potem jaz. Voznik busa, vozil sem jih na vse koncerte, Cut Chemista in Numarka sem peljal v prodajalne plošč, »kopat«. Takrat so Jurassic 5 v Evropi imeli pogodbo z založbo PIAS in spoznal sem ljudi, ki tam delajo. Dajal sem jim demote. Približno v istem obdobju sem šel kopati v Kanado in tam sem spoznal preprodajalca plošč in prek njega sem spoznal Abdominala. Ko sem ga slišal rapati, sem si takoj mislil »z njim hočem delati hiphop«. Takrat sem hotel delati b-boy inštrumentale, hkrati pa tudi rap komade. In Abdominala sem spoznal ravno ob pravem času, ker sem rabil takega MC-ja, ki bo malce drugačen od splošnega trenda, takega, ki je bolj funky in old school. Takih danes ni veliko. Skupaj sva posnela par komadov, potem sem jih nesel založbi.

In tako je nastal album Music for the Mature B-Boy?
Ja, to je bilo to. Nekaj posnetkov sem imel že doma, vse sem zapakiral in jim nesel. Izšel je album...

Za prvenec se je po medijih pisalo, da je bil slow burner, da je nekaj časa trajalo, da se je začel prodajati in vrteti. Na koncu je bil kar hit.
Meni se zdi, da šlo dobro že od začetka. Spet sem imel srečo. Ponovno sem bil na turneji z Jurassic 5, tokrat na evropski in kot spremljevalni izvajalec. Ravno, ko je izšel moj album. Tako smo ga lahko promovirali na sami turneji kot predskupina. Takrat naju ni noben poznal, vsi so hoteli videti Jurassic 5, hoteli so slišati funky hiphop. In na oder sva prišla midva z Abdominalom. Ljudem je bilo všeč. Mogoče je bil slow burner v smislu, da se je o njem razvedelo po ustnem izročilu. Budget za promocijo ni bil velik, se je pa o albumu veliko govorilo, da gre za podobno zadevo kot so Jurassic 5. Sam sicer upam, da so poslušalci spoštovali tudi druge komade na plošči, tiste, na katerih niso rapali člani J5. V vsakem primeru so mi Jurassic 5 močno pomagali pri preboju.

Potem je prišel drugi album (If You can't join 'em beat 'em)... Kako je bilo s tem? Je bila formula ista, kot za prvenec?
Ko sem se lotil drugega albuma, sem imel za sabo ogromno živih nastopov z Abdominalom. Zato sem se ga lotil premišljeno. Razmišljal sem, da hočem posneti ploščo, ki jo lahko »odigramo« tudi v živo. Ne nujno čisto celo, ampak da lahko čimveč materiala uporabimo na živem nastopu. Tako sva z Abdominalom vedela, da hočeva na odru še enega MC-ja, da bi dodal še eno dimenzijo, da bi bile stvari nekoliko sveže. Abdominal je bil dober prijatelj s še enim kanadskim MC-jem, D-Sisivom. In sva ga rekrutirala. Z Abdominalom sta se povsem ujela. Posnela sta en komad in rekel sem, »drek, tole je zares dobro. A lahko posnameta še enega?« Dal sem jima še en beat in potem še enega. Oba sta posnela tudi solo posnetke. Za drugo ploščo sem hotel imeti ravnotežje med odrapanimi komadi in inštrumentali, vendar pa sta snemala en dober posnetek za drugim in rekel sem, jebi ga, bo pač več rap komadov. Ampak to je bilo dobro, tako smo imeli več materiala za žive nastope.

Klub Fabric izdaja mikse, ki jih ponavadi snemajo precej »trendi«, visoko profilirani didžeji. Kako je DJ Format prišel v to druščino?
Tudi sam sem bil presenečen. Moj manager je govoril z nekom iz kluba in takoj so bili zainteresirani. Nisem vedel, kaj naj pričakujem od njih, vendar sem kmalu ugotovil, da dajo zares veliko na samo muziko. Najprej sem bil živčen, »sem hiphop in funk didžej, zakaj hočejo mene, saj izdajajo večinoma plesno glasbo...«. V resnici pa so zelo odprti, všeč jim je raznovrstna muzika. Takoj, ko sem jim začel dajati komade, da bi odkupili pravice, so mi bili zelo v pomoč. Ko sem dostavil končni miks, so bili vsi zelo zadovoljni, rekli so, da je to točno, kar so hoteli. Res ne vem, kako je moj miks pasal v to, kar sicer izdajajo, ampak začudoma se je prav moj najhitreje prodajal.

Po ploščah koplješ že od začetka svoje didžejevske kariere. Kako se je preko let spreminjal tvoj način iskanja plošč?
Začelo se je seveda tako, da sem brskal po ploščah staršev. Potem sem delal v nekakšnem športnem centru. Tam sem hodil v sobo za osebje, kjer so bile gospe, ki pospravljajo in čistijo cel center, tam so pile čaj. Z njimi sem se dobro razumel in potem sem jih žical, če imajo njihovi možje doma kaj plošč. In če mi jih lahko prinesejo, da si jih sposodim. To sem počel, plošče sem si sposojal tudi pri prijateljih. In tako sem se učil, potem šel v trgovine, čeprav nisem imel veliko denarja za kupovanje plošč. Čez nekaj časa sem si kupil prenosni gramofon in to je bilo zelo pomembno. Veliko plošč izgleda dobro, izgledajo kot »uau, tole pa mora biti funky«, a na koncu so zanič. Kot tisti pregovor »knjige ne moreš soditi po platnici«.  

Ok, torej danes verjetno iščeš povsem drugačne plošče kot pred leti. Kaj te sedaj najbolj zanima, kaj iščeš za poslušanje, kaj za vrtenje in semplanje?
Tekom vseh let sem skušal najti stvari, ki jih ne semplajo drugi. V poznih devetdesetih sem ugotovil, da, ker vsi kupujejo single ameriškega funka sedemdesetih let, še bolj zagriženo od projekta BrainFreeze Dj Shadowa in Cuta Chemista naprej, nima smisla, da bi počel isto. To sem že zamudil. Zato sem začel hoditi v vzhodno Evropo. Šel sem na Češko, Madžarsko, Poljsko. Začel sem iskati pač zanimive plošče, ki jih ne dobiš v Angliji in Združenih Državah. In sedaj, recimo osem let kasneje, še zmeraj iščem podobne plošče, mogoče poslušam malo več rocka in ekperimentale kot včasih, še zmeraj pa kupujem take plošče za didžejanje in za semplanje. In seveda za poslušanje. Še zmeraj delam hiphop komade, ampak hiphopa pa skoraj ne poslušam več. Poslušam muziko iz 60. in 70. let. Jazz, rock, funky rock. Nove muzike sploh poslušam bolj malo, stara mi je dovolj.

Kako si se sploh začel zanimati za vzhodno evropske zadeve?
Moj prijatelj iz Brightona, Richie, z njim sem živel nekaj časa. Bil je nekoliko starejši in vedno je vedel več o ploščah kot jaz. In enkrat je šel v »charity shop«, to so tiste trgovine, kjer prodajajo to, kar ljudje donirajo. Predvsem obleke, ampak te trgovine so zelo dobre tudi za plošče. In Richie je iz ene take trgovine prinesel nekaj plošč češkoslovaškega jazza. To je bilo prvič, da sem naletel na take plošče. In mi jih je pokazal. Izgledale so čisto zanič in vprašal sem ga, zakaj jih je kupil. Ampak, ko sem slišal, me je odneslo. Nisem mogel verjeti. Plošče, ki izgledajo hecno, na njih so belci s smešnimi frizurami, ampak muzika pa nekaj najboljšega, kar sem slišal. Vedel sem, da take plošče lahko najdem v Angliji le po naključju in da moram iti po njih v te države. In to sem naredil.

Začel si delati na novem albumu, ki bo nekoliko drugačen od prejšnjih dveh...
Ja, na novi plošči se bo slišalo več tega, kar poslušam sedaj – rocka 60. let, celo jazza 60. in 70. let. Še zmeraj pa seveda predstavljeno na nekakšen hiphop način. Še zmeraj delam tako muziko. Ne bo pa več toliko rapa na novem albumu. Nekaj ga bo, ampak več bo funky rocka, ki pa bo pasal v koncept plošče Dj Formata. Ker redko poslušam hiphop, me ta tudi redko navdahne. In to se bo slišalo na plošči. Poleg tega, da še zmeraj delam s sempli, sem začel sodelovati tudi z glasbeniki. Lahko najdem brejk, ki bi mu rad dodal nekaj specifičnega. Takrat prosim glasbenika, da mi nekaj odigra... Tako upam, da bo plošča bolj zanimiva.

Kdo si ti zdi, od ljudi, ki jih poznaš, najbolj obsesiven kopač za ploščami?
Hmm... Težko je reči. Več jih je, ki so obsesivni na različne načine. En je, zelo prijazen mož, ki didžeja in dela program za Jazz Cafe v Londonu, ime mu je Adrian Gibson. Ne hodi toliko naokrog, da bi kopal, ker ima ženo in otroke, ampak ima neverjetne plošče. Pravil mi je, da sedaj, z internetom, kupuje plošče vsak dan in te mu vsak dan prihajajo na dom. Njegov poštar ima verjetno že poškodovano hrbtenico od vseh plošč, ki mu jih nosi...
Imam tudi veliko prijateljev, ki so resni kopači, ki pa niso zelo znani. Aja, pa recimo eden od  dokaj znane skupine Aquasky, ki sicer dela breakbeat in drum n' bass... Ime mu je Brent, on je tudi resen kopač. Ljudje mislijo, da delajo le drum n' bass, ampak on je nor. Z njim sva v bistvu prvič šla skupaj na Madžarsko in Poljsko leta 2000. Po duši je b-boy... Nikoli si ne bi mislil. Pred kratkim sem govoril z njim. Da razmišlja, da bi nehal kopati, da bi prodal plošče. Rekel sem mu, da sem sicer prvi v vrsti za njegove plošče, da pa se mi to ne zdi dobra ideja, da naj še enkrat premisli. Govoril sem mu tudi o novih ploščah, ki sem jih našel v tistem obdobju. Čez mesec sem spet govoril z njim in spet je bil entuziastičen. Tako, da se je vrnil. In on gre tudi recimo v Rusijo, ker ga tja vabijo didžejati (drum n' bass). Ima veliko priložnosti za kopanje. Mr. Thing, britanski hiphop didžej, on je tudi zelo predan kopač, čeprav ljudje tega ne vejo. Veliko je touralz Dj Vadimom in povsod je lahko kopal. Tudi sam sem zelo predan. Če grem v trgovino, sem tam lahko, dokler se ne zapre. Kamor koli grem, so mi plošče najpomembnejše. Ampak, kadar ne kopljem, hočem, da bi moje življenje bilo vsaj malo bolj normalno. Nočem biti kot kakšen čudaški piflar, ki lahko govori le o ploščah, zanimajo me tudi druge stvari. Ampak poznam pa ljudi, ki lahko govorijo samo o ploščah. Tega ne mislim slabšalno. Jon Stampleton iz Bristola recimo, ta, ki je pred leti delal kompilacije, kot na primer Dope on Plastic. Starejši je od mene in je čisto zmešan! Ves čas kupuje plošče. Nikoli nisem kopal z njim, ampak vem, da se z njim ne moreš pogovarjati o ničemer razen o ploščah, niti o nogometu...

Zadnje vprašanje je blesavo. Koliko plošč imaš v svoji kolekciji?
V bistvu nimam velike zbirke, ni tako velika, kot bi ljudje mislili. Sicer stalno kupujem plošče, a se jih veliko tudi znebim. Ne verjemem, da moraš imeti v zbirki sto tisoč plošč... Mislim, kako potem lahko sploh veš, kaj imaš, kako lahko najdeš čas, da vse poslušaš? Že tako nimam časa, da bi preposlušal vse, ki jih imam. Marca se selim in vem, da bom moral zorganizirati svoje plošče. V bistvu jih imam nekje okoli pet tisoč. Ne morem reči, da jih nočem imeti več, ampak hkrati, ko jih bom kupoval, se bom kakšnih starih tudi znebil. Mislim, če bi imel hišo in bi vedel, da bom v njej živel kar nekaj časa, jih verjetno ne bi dajal stran. Ampak saj se tudi tvoj okus spreminja. Plošča, ki ti je bila pred petimi leti super, pa ugotoviš, da je nisi vrtel že štiri leta in da ti sploh ni več tako dobra. Po drugi strani pa imam tudi po pet kopij kakšne plošče. Ker vem, da jo lahko dam kakšnemu kolegu. Kadar grem na Dunaj, v Budimpešto ali Ljubljano in vidim ekstra kopije, jih kupim, ker vem, da jih bom lahko menjal... Vedno imam ekstra kopije...

_Borja

K4: Ti je všeč smer, v katero se razvija elektronska glasba?
James: Moram odgovoriti z da!

K4: V katero smer pa se razvija?
James: V bistvu ne vem. Na nek način se razširja v smislu, da so orodja (instumenti) danes univerzalna vsakemu, ki ima računalnik. Istočasno pa se tržišče za elektronsko glasbo oži. Brez dvoma je trenutno zanimiv čas za producirati glasbo in uživati v njej.

K4: Kakšna je razlika med Jamesom Taylorjem in SWAYZAK?
James: Zvok Jamesa Taylorja je bolj minimalističen, manj agresiven in bolj speven. SWAYZAK pa je obratno.

K4: Kaj naredi dobrega producenta/DJ-ja?
James: Pravi odnos, brez strahu da tvegaš, dober posluh, strast …

K4: Ali je velika razlika med DJ-jem in producentom in kje se ti dve dejavnosti zlivata?
James: Je velika razlika. Osebno ne DJ-jam več – pri tem nisem preveč dober. Rajši igram v živo, kar naredi moj nastop tudi unikaten. Poleg tega se pri DJ-janju hitro začnem dolgočasiti in izgubim pozornost.

K4: Kaj delaš pri duetu SWAYZAK?
James: Zvoke, editiranje, programska oprema. Ubistvu delava oba nekje 50/50%.

K4: Katero hardware in katero software opremo uporabljata?
James: Hardware: Apple eMac, iBook, Star PC, Roland 606, Boss Sp303, MPC1000 minidisc, plošče. Software: Live, lloop, Fruity loops.

K4: Kako igraš v živo?
James: Moji živi nastopi se vseskozi spreminjajo. Imam približno 150 loopov s katerimi improviziram. Ubistvu ne igram specifičnih komadov.

K4: Katero glasbo poslušaš doma?
James: Veliko! Danes poslušam Kraftwerk. Včeraj sem Bacha. Predvčeraajšnjim Alva Noto. Jutri bom Pan Sonic …

K4: Kaj bi bil, če ne bi bil glasbenik?
James: Voznik vlaka.