Kako si potem prišel do Rhyme Kickers?

Jaz nikoli nisem imel namena iti na RŠ. Mene so tam zanimali Napo in Rhyme Kickers, pa mogoče neke zgodnje etno stvari. Napo je imel Rhyme Kickers po moje nekje od leta 94, jaz pa sem se pridružil veliko kasneje, leta 98 ali celo 99. Mislim, da sem bil prvi letnik faksa. Ves čas sem najbolj spremljal hip hop, pa tudi funk, ker me je zanimalo od kje to pride. Saj veš, ko prvič slišiš en komad, na primer LL Cool J, pa potem še nekaj, kot je npr. Grace Jones z My Jamaican Guy, se ti zdi vse podobno. Najprej še ne ločiš enega od drugega - in se ti zdi oboje enako.
Potem pa sem šel globlje v to in začel kupovati Source. Milim, da sem bil eden prvih, ki ga je kupoval v Sloveniji. Sem naročil enemu modelu iz BS(3), ki je dilal petarde, da mi ga je iz Italije prinesel. In sem imel nekaj časa vse Source od 15. številke naprej. Mene je vedno najbolj zanimal rap in kupoval sem samo rap, ker za ostalo takrat niti nisi mel denarja. Čekiral sem pa vse scene. Takrat še ni bilo rap koncertov, pa rap DJev, ničesar. Najprej itak tega nisi imel kje slišati in smo si v BSu med sabo menjali kasete. S tem, da si potem kot rap dobil Technotronic ali pa Snap in podobno. Ti si dal LL Cool J-a ali pa Public Enemy, pa je zakrožilo, nazaj si pa dobil Technotronic in si si rekel: »Uh, tega pa res nisem hotel imeti.« Nekdo v BS-u je poznal Klemna iz Trnovega, pa Stojkič je bil tam, pa čeprav ga nisem poznal, sem dobil kakšno kaseto, ki jo je on komu posnel. Npr. kakšne Brand Nubinan. Takrat je bilo tudi tako, da si prišel v K4 recimo leta 92 ali 93, pa je bil tam Klemen Klemen in je tistim, ki smo bili raperji talal svoje kasete, demote, ki jih je posnel doma. Kasneje, ko sem bil v prvem letniku sprednje, pa so prišli CD-ji in so kasete izginile.

Klemen je že takrat rapal?

Ja, on je takrat s svojimi že rapal. Že pred Pasjim Kartelom in Alijem. Keš pičke je komad iz leta 93. Ko je to prišlo na plato so ga že vsi poznali. Še generacije za mano so to poznale.

Za koga bi pa lahko rekel, da je prvi raper v Sloveniji? 

Ja, to je pa zajebano vprašanje, s katerim se jaz ukvarjam že ful časa. Hazardi so imeli nek komad, v katerem so poskušali rapal, Tomaž Domicelj, Jani Kovačič… Domicelj je naredil komad Banane, mislim da leta 80. Sugarhill Gangov Rapper's Delight je iz leta 79, ampak se je na charte prebil šele leta 80. In že takrat je Domicelj naredil komad, na katerem v bistvu rapa, samo refren ni rap, pa odigrano je, ni samplov. Takrat si imel celo Gu Gu (Jizah zarima:) »A-aerobic,« in on pol govori, kako je nekaj telovadil.
Potem so bili tisti, ki niso ničesar izdali, RC Rappers in ostala predzgodovina in Peyotle Crunch z Alijem, ki je bil bolj funk band. Šele z Alijem je počasi tudi diskografija prišla ven. Smučarji - torej Košir Rap Team na eni strani in Ali na drugi strani, ki se kao niso marali, čeprav kasneje je obojim stična točka prav Klemen. Tako da je težko reči, kdo je bil prvi. V Mariboru je bil nek Franček Da Brejker, ampak jaz nisem bil vpet v Mariborsko dogajanje. Čeprav sem pa šel na prvi mariborski pre-party, ko sem bil star kakšnih 19 let. Določiti kdo je bil prej pri teh kasetah je praktično nemogoče, ampak če gledamo kdo je bil real model, sta bila sigurno prva Klemen in Ali. Pri promociji je bil med prvimi tudi MC Brane, ki je vrtel v K4 z Aldom. On je imel na RŠu še pred Napotom tudi oddajo o elektronski muziki, v kateri je tudi kakšen hip hop zarolal.
Ampak prva na neki širši, vidni ravni sta bila sigurno Ali in Klemen. Kdo danes ve kdo je bil Franček Da Brejker, ki je potalal nekaj kaset v Mariboru? Ali je bil že takrat globalen. Folk iz Postojne razlaga kako so prišli skejtat v Ljubljano in so videli Alija, ki jim je rekel, da naj mu plačajo en sendvič, on pa jim bo pokazal kako se skejta. In so šli z njim, čeprav se mu včasih ni dalo in jim ni ničesar pokazal. Ampak imel so ga za real modela. »Kurc, pač ne da se mu.«
Kasneje, v K4 je bil Žavcer. On je mene iz RŠ-a poznal, ker je bil tehnik in je vedel, da hodim na te evente in da sem vpleten. Prej sem sicer kaj malega pomagal pri Street Explosionu, kjer sta mi kdaj Erik pa Vlado rekla: »Ti poznaš tega in tega, pa ga še malo na radio odpelji.« Tudi pri Radyoyo sem pri teh začetnih partijih imel flajerje, pa sem rekel komu, da naj grejo na te partije. Ali pa so me kdaj kaj malega vprašali kaj si jaz mislim o tem in onem. Oni so imel en floor drum 'n' bass, drugi pa hip hop. Še pred tem je bilo celo tako, da so imeli do neke ure hip hop, naprej pa drum 'n' bass, ampak vse to je bilo že veliko kasneje. Takrat smo imeli že vsi internet in sem jaz poznal Superstarja in druge iz neta. To je bila TrueBar generacija, ki je bila kasnejša - to je bilo že novo.
Še pred K4 so bili partiji v Nexusu, kjer sta tudi Mirko in Peter rolala. Tam so iz CD-jev res dobro mixali Call Ya! in drugi. In potem si kar naenkrat ob 4h zjutraj slišal neke komade, ki so jih dali recimo Nu ali pa Dado, komade, ki sta jih Nu pa Nova skupaj naredila. Ti si prinesel, oni pa so to suvereno zarolali. Sicer si komaj razločil vokale, slišal si da nekdo repa in da ni to ameriška profi snimka, ampak da je nekdo od tuki. Vedno, ko je bil tam parti, si slišal take komade.

Kako pa si gledal na Alija in Klemna?

Jaz sem imel Alija že od začetka bolj kot za rap, za funk modela. On je bil bolj scena Heavy Less Wanted in Peyotle Crunch. On zame ni bil nek tipčen raper, ampak je bil tip, ki je uspel privabiti neko širšo maso. Skejterje, borderje, celotno drugače mislečo sceno. Tudi metalci so Alija poslušali.
Klemen je bil pa drugačen. On je delal striktno rap. Dokler ni naredil komada z Aniko Horvat, je bil samo rap. Je bil pa zame bolj pristen, ker je bil nepredvidljiv. Si ga videl nekje, kjer se je z enimi zbijlal. No, Alija si pa videl skejtat.
Klemen je bil mogoče bolj real, je pa po moje Ali naredil za popularizacijo še veliko več kot Klemen. Takrat je folk začel poslušat kaj ti modeli v teh besedilih govorijo in kaj imajo povedati. Prej so ti raperji pač samo neki plozal. Ko je prišel rap, so vsi rekli samo: »Daj, nehaj s temi raperji.« Z Alijem pa se je začelo, ker je folk opazil, da raperji imajo kaj povedati. Jaz bi rekel tako: Klemen je bil bolj street, Ali pa je bil bolj pomemben za publiko, ker je zaradi njega folk mogoče začel rap poslušati.

Kaj pa z Rhyme Kickerz, kaj se je takrat dogajalo?

Ja, Rhyme Kickerz so bili ves čas tu. Takrat ni bilo drugih informacij. In on je imel en svoj pogled. Napo je bil pač model, ki je poslušal rap in je prišel za špikerja na RŠ. In čez eno leto je rekel, kurc, tukaj ni rapa. Oddaja je bila najprej v ponedeljek, mislim da enkrat na mesec kakšne pol ure ali pa 45 minut. Potem pa se je selila na nedeljo na 14 dni, oziroma nekaj takega. To da je prišlo do ene ure in pol, je že čisto eskaliralo in takrat sem bil že jaz zraven. To mora biti zdaj že kakšnih deset let.

Kako pa je bilo kasneje na sceni, ali ni prišlo za nekaj časa do zatišja?

Jah, mislim, da ni bilo zatišja. Klemen je izšel okrog 2000, kar je bilo hkrati s Five Minutes of Fame. Je pač to plato pacal res dolgo. Gor so bili komadi stari pet ali pa celo sedem let. Ampak do takrat se je pojavila že cela TrueBar ekipa, že ljudje ki niso tja hodili in folk, ki je že nehal rapat. Nedotakljivih je bilo že šest, v neki fazi pa so bili samo še štirje. Torej so bili oni že pristoni. Z Radyoyo oddajo se je tudi ful teh ljudi našlo: Doša je rapal tam kot tamal, pa Pupi in Cazzafura. Generacija pred njimi so bili pa tudi še Dado, ki je šel kasneje v Srečno mladino, pa Denis iz Garbage Enemy, ki je kasneje nehal rapat. V tistem času si torej že imel kar veliko. Pa Rhyme Kickerze, pa Radyoyo. Takrat je bila Gama (MM) še nov radio in še ni bilo 70 komercialnih postaj, ampak šest radiev in če si Gamo poslušal, si ob torkih zvečer na Radyoyo slišal zraven še tudi veliko 'n' bassa. Murat in Jose, ki sta izšla iz Nedotakljivih sta bila res kasneje, ampak korenine vseh teh ljudi so že iz leta 97. In ni se dogajalo samo v Ljubljani, ampak tudi v Mariboru, v Velenju so nastali Bronxtarz, v Kočevju se je rapalo.

Se pravi, da je bil v času od 98 do 2000 res bum.

Ja, v času 2000-20002 je to že vse na plate prišlo. Leta 2000 dobimo Klemna in Five Minutes of Fame. Potem pa se začnejo dogajati tudi že Six Pack Čukurji in Plan B. Nivo se tako dviguje nekje do Kostinega B.I.Z., ampak on ga je res najebal z B.I.Z.-om, ker pol meseca za njim izide še N'toko in takoj za njim še Trkaj. Kosta je takrat naredil res dobro plato, ampak takoj za njim sta prišla še dva. Še pred tem sto bili še Plan B, pa so vseeno vsi kupili. Tudi Čukurja so nabavili, ker je bila scena še zelo enotna. Ti si prišel in pogledal če je kaj novega, pa si kupil tudi če ti ni bilo všeč, ker to se kupi. To je bil movement. Ker pa je takrat nastalo več plat, sem tudi jaz postal malo bolj kritičen, ker se mi je že pri Plan B zdelo, da so oni več sposobni, ne pa da so packali to plato tri leta, potem je pa takšna ven prišla. S Čukurjem je pa itak zgledalo, da zdaj že vsak kurac nekaj dela, samo da je rap. In potem so se pojavile že razne Kocke, čeprav za zdajšnje razmere je bi bili oni top 5, če kdo mene vpraša.

Kako je bilo pa z MCji po partijih?

Takrat je bilo veliko MC-janja. Radyoyo je imel vedno open majk. No, bil je open dokler tega res niso preterali. Ker je trajalo že res eno uro in nihče več ni mogel. Street Explosion je imel sicer drug koncept, Monkibo pa ni imel nekih rap partijev, mogoče enega ali dva. Je pa bilo veliko MC-janja znotraj okvirov drum 'n' bassa, kjer je tudi prvi pojav N'toka s Planktonom. Pa Kosta je tudi rapal na partijih.
K4 je imel tu močno vlogo zato, ker je imel Radyoyo, ki je hip hop in drum 'n' bass delal, kjer so tamali vedno nekaj čebljali. Vzel si mikrofon, DJ ti je pa dal beat… Pa skoraj istočasno se je v K4 dogajal tudi Street Explosion, kjer je bil vedno vsaj en ali pa dva res dobra rap acta, plus vse ostalo, ker so pač želeli to urbano sceno povezati.

Kaj pa je pomenila kompilacija Five Minutes of Fame?

Ja, to je bila Radyoyo variata. Mislim, da jo je Nikolovski najbolj naprej porinil. On se je z vsemi precej skompal. So pa vsi poslušali oddajo in Gamo se je lovilo tudi v Kočevju pa Velenju, tako da so vsi poslali svoje posnetke in so gor prišli vsi, tudi Velenjčani, Mariborčani, vsi…
Za sceno je bila zelo pomembna. Pa ne zato, ker bi bila tako huda, ampak zato, ker je predstavila, da se scena dogaja na vseh koncih. Tega drugače nisi mogel vedeti. Mogoče si vedel za Dandrough, ki sta do takrat že razpadla in je šel Easy-G že solo, za Velenje pa nisi vedel. Pa se je izkazalo, da imajo tam ful MC-jev in če so bili na začetku še wannabe gangsterji, tako kot Bronxtarz, so se kasneje lahko ful razvil. Še danes imaš MC-je, za katere si leta 2005 rekel, da iz tega ne bo nič, pa danes orjejo. Pa če bi si vzeli čas, da naredijo plato, zberejo beate, bi lahko iz Velenja kdo pojedel celo sceno, ker so dosti bolj real. Ampak za zdaj vse zelo na hitro delajo.
In tako si po Five Minutes of Fame ugotovil, da ne obstaja samo Ljubljanska scena. V K4 si imel notri Velenjčane in Kočevje… Je prišlo 40-50 ljudi na party z busom, če je bilo treba.

Kako se je pa freestajl pri nas razvil?

Močno vlogo so pri tem igrali prav open majki, kjer je imela K4 močno vlogo. Napo se je prvi zagrel za freestyle. On je videl, da se freestalja in jaz sem mu rekel, da sta v Gorici še King pa Valter. V okviru tridesete obletnice RŠ-a smo imeli en dan samo hip hop. In v studio so prišli Hate oz. T-Rap, Murat, Jose, King, Valter in Pižama. Teh šest je freestajlalo, mi pa smo samo gledali. Še najbolj, ko je King dobil temo Jedrska elektrarna Krško, ko se mu je odprlo in ga po eni uri še nismo mogli iz studia spravit, ker je še kar mlel. Napotu se je to zdelo fino in njegova ideja s freestylom je šla v Velenje leta 2001. Po temu pa se mu ni več dalo tega delat in kasneje je šlo vse v K4, kjer sem bil tudi jaz zraven in ker je bila to dobra platforma, saj je bil tu pogosto open majk. In tudi prvi partiji so bili pravzaprav tukaj. Bil je najprej TrueBar, za tem pa že K4 z modeli ala Zedz ali pa Yo!c, ki sta sicer delala ponedeljke in je bil zraven še soul in podobno. Radyoyo pa so bili prvi, ki so imeli vsaj en floor samo za hip hop.

Kako se je pa takrat Jugo scena razvijala? A ni bila Hrvaška scena pred našo takrat?

Jaz sem Hrvate takrat spoznal, ker sem začel delat v TrueFiki, ki je prodajala ful rapa. Že preden sem jaz tja prišel sta jo furala Mare Simić in ostali. Call Ya! je na primer tam prodajal. Jaz sem šel vedno rap CD-je kupovati tja in po tem smo mi nekako nasledil to in smo imeli še vedno ful rap CD-jev tam notri. Prišli so Target, (General) Woo, Phat Phillie, pa zdi se mi, da oba Bolesna Braća. In tu je bil kontakt in sem jim povedal, da ima Radyoyo oddajo, pa so se skompal. Je bila pa hrvaška scena čisto street in ful ljudi je delalo. Niso obstajali samo Tram 11 pa Bolesna Braća, ampak so bili to samo highlighti. Oni so bili tako bistri, da so izdali samo izbor. Pri nas pa je bilo drugače, čeprav po svoje so tudi na Five Minutes of Fame highlighti, ker so med recimo 40 izbrali 15 komadov. Ampak v Zagrebu sta Phillie in FRX vedela kako to gre in so se odločili in izdali samo najboljše. Npr. Mistahorn, ki je hud MC, ampak ni imel benda, je po moje imel premalo materiala in so ga pustili. Ali pa Stupni, ki je bil vedno del ekipe, ni pa ničesar izdal. Zagrebčani so dali ven Bahateeja, Bolesnjake, Tram 11 in so jih toliko reklamirali, da so TBFe sesuli, ki so pred njimi izdali.
Drugje, v Splitu, so bili TBF in nič drugega, pa še oni so bili ves čas malo umaknjeni od hip hopa. Bili so hip hop, ampak so zadeve delali čisto drugače.
Srbske scene ni bilo. Bilo so samo smešni raperji kot je Woodo Popeye. Saj danes bi ti kdo rekel, da je to top 5 plata v Jugi ever. Ampak če boš ti reliable tipa v Srbiji vprašal, ti bo povedal, da je to brezvezna plata, pač zajebancija na neke bite, ki smo jih vsi poznali, precej cheap narejena.
Iz Črne Gore so bili Monteniggers, ampak tudi to je bilo res slabo. So rapal čisto osnovno, nobenega flowa, nič. En Woodo Popeye je bil veliko boljši od njih. Ampak ni bilo pa ničesar groundbreaking. A veš, Rambo (Amadeus) je bil največji Srbski raper. So bili tudi ti, ki so tudi v K4 nastopal, na primer Juice in podobni, ki jih je Vlado nekje izvohal, ampak to ni bilo na nekem nivoju.

Kakšen je bil pa vpliv zagrebške scene na našo?

Ful je bilo vpliva. Vprašanje je, kakšna bi bila scena pri nas brez zagrebške. Takrat so se pri nas šele začeli združevati, ker Slovenci nismo imeli imena, na katerega bi skupaj sploh vsi prišli. Hrvati pa so imeli Tram 11. In v Ljubljani so vsi prišli na Tram 11 ali pa na Bolesno Braćo, in šele takrat so se spoznali in se skompali. Na primer iz osnovne oblike T-Set, v kateri so bili trije Trnovci, se je zgodilo to, da je notri prišel še Ballau, ker so se tam spoznali. Folk se je spoznaval na teh eventih, sploh ker Slovenci nismo imeli tako močnega imena. Polnila se je K4. Saj bi se verjetno tudi brez njih, ampak verjetno drugače, na drug način.
Smo pa mi bili močnejši od zagrebške scene. Vsaj kar se tiče partijev. Radyoyo je takrat čisto nažgal Zagrebško sceno, kjer so to ful počasi gradili. Oni so samo gledali, ker so imeli največ 150 ljudi, tukaj pa je bilo skoraj takoj vse polno. Radyoyo so šli direkt iz Ch0 v K4 in imeli takoj poln klub. Hrvati so pa samo gledali…
Kasneje smo tudi mi v K4 začeli s štirimi DJi, od tega sta bila dva prvič - Esco pa Demon, in Superstar pa Ninja, pa Brodi je še eno porapal. Ninja pa Superstar sta dobila po 10 jurjev, kar je bil takrat dober honorar, Esco, Demon pa po 5 jurjev. Naslednjič smo imeli isto, samo da je Kosta rapal. Klub je bil poln.

Potem pa so se zadeve začele malo spreminjati.

Ja, je pa bil problem po tem, ko so šli Radyoyo v Sub Sub in so imeli na 14 dni partije, pa je bilo vsega preveč. Po enkrat na mesec je vsak dal: »Gremo na rap!« Enkrat na 14 dni pa že ni dal. Pa začeli so se vrteti razni Puff Daddyji, kar je bilo bogokletno in scena se je počasi začela razslajati.
Danes z DJ partijem ne napolniš več, ker takrat je bila scena še enotna, zdaj pa ni več. Vse se je razslojilo in vse se je začelo razbijati. Nihče ne more več povezati scene. Po tem ko se je odprlo tisto v BTC-ju, pa so se notri delali zastonj partiji, pa bejbe pa to, je bilo konec. Ninja je lani navabila vse mogoče, pa je bilo samo 150 ljudi notri.

Kako so pa vplivali ti veliki koncerti, ki so se začeli dogajati v Ljubljani, kot Beastie Boys in podobno?

Beastieji niso bili rap koncert. Prej so bili pomembni Public Enemy ali pa Naughty by Nature.
Naughty by Nature so bili v Hali (Tivoli), predskupini sta bili Klemen Klemen in Garbage Enemy - Dado je bil gor pa Fedr je bil njihov manager. To je bilo kar top. S tem, da je bilo tako malo ljudi, da so oder drugače obrnili. Ni bilo tako kot po navadi, da je oder na koncu in je sredina frej. Tukaj so oder dali kar na sredino in vzporedno s Celovško.
Public Enemy so pa skadili na zvoku. Sound je bil najkatastrofalnejši ever.

Kako si pa ti turntablism videl, ali te je samo rap zanima?

Jaz sem bil vedno ful za turntable in da se to dela, samo pri nas tega folka ni bilo. Edini, ki sem ga jaz poznal, je bil poleg Stojkota nek model, Davor iz Kranjske Gore, pa še to sem ga poznal bolj iz pričevanj. To je bil en tip, ki je pometal v nekem Kranjskogorsem klub. Kasneje je bil v Psycho Klan, ki so bili predskupina Public Enemy.
Kasneje je šel v tujino in je vrtel house, ampak bil je res dober na scratchih. Tudi Stojko je najprej njega videl. Jaz sem poznal Stojkota in sem hotel, da se skreča. Ampak ni bilo ful ljudi. Splinterja takrat še niti poznali nismo. Šele s pojavom Borke je bilo malo več tega,  ampak to je že 99. Tudi od Radyayo nihče ni resno šel v turntablism. Še najdlje je šel Maestro, ki je izdajal mixtejpe in je jugglal. To je bilo poleg Stojčiča najbolje. Ampak Stojko ni rolal, on je bil bolj član benda: s Heavy Less Wanted ali pa s Klemnom. Nikol ni imel zares seta. Ali pa je bolj za brejkerje rolal.

No, če si že omenil, kaj pa se je z brejkerji dogajalo?

Mah, od brejkerjev, kar se jih jaz spomnim, sta bila res dobra Dvojčka - brata Slabe. Onadva sta bila top. Vsi se lahko širokoustijo, ampak noben tamal ni boljši od njiju. Ko sem kakšnih 7-8 let nazaj delal intervju na RŠ za oddajo Slovenska scena, sem enega od teh bratov dobil na telefon. Takrat je bil Street Explosion tam dol v luknji, zadaj za stadionom Olimpije za Bežigradom. Je bilo čisto polno. Ful Slovencev je bilo, pa nekaj Hrvatov, ne vem: Murat, Jose, Klemen pa Tram 11, whatever…, pa tudi ful brejkerjev. No, ta model je šel tja, je kupil karto in šel pogledat. Ampak mi je rekel: »To je pa hudo pod nivojem.«
In danes so modeli, ki brejkajo ful zadovoljni, ker gredo na neke tekme. Ampak to ni nikoli ni bila tekma. Čeprav takrat so bili ta stari res dobri in so šli tekmovat. Je pa bila takrat seveda ful masa in bil je dober trener. Je po 100 ljudi hodilo v Kazino, tam je bil en Američan, ki je učil te ljudi in bili so res dobri. To so bili street modeli, ko so se ti v dežju po glavi vrtel tam spodaj pri Kongresnem trgu… Fedr in ostali so bili pa konkurenca iz Bolera. V glavnem tudi tehnično super! Zdaj je to bolj tako…
Sem pa jaz vedno hotel ufurat brejkerje v K4. Ampak to je bilo vedno problem, ker so rabili ful placa -cel oder-, pa vedno so hoteli imeti neke ekipe po 14 ljudi, ni bilo jasno kje se bodo preoblekli in podobno. To se je kasneje tudi še ful razraslo, ampak se mi zdi, da so s kvantiteto res izgubili. Ko sem jih lani gledal sta se mi zdela dobra mogoče dva.

Se ti zdi stalnica, da s kvantiteto zadeva pade?

Ja, pri vseh elementih je z razširitvijo šlo dol. Tudi pri grafitih. Danes ni enega, ki prekašal to, kar se je naredilo 02 ali 03. Sploh pa niso več tako street. Takrat so Miška slikali zraven grafita in je šel na policijo. Mama ga je gledala, kako so ga trije odpeljal: »A veste, gospa, to je zločin!« Pa si je vseeno upal. Čeprav je bil fotograf Dela, so ga vedno, ko je nastala kakšna pizdarija klicali iz postaje: »Miško,…« Danes mogoče res dobivajo kazni, ampak vsi samo še tagajo ali pa neke šablone delajo. »Jaz sem ta kru, ti si pa ta kru.« Odjebi, dej raje nariši kaj! Čeprav verjamem, da toliko, kolikor se zdaj dela po vlakih, se prej ni. Mogoče je kakšen resen piece, ampak se mi zdi, da danes enostavno ne živijo tega. Ti, ko so takrat hodili na te partije so pa živeli za to. To je bil folk, ki je bil 10 let starejši od mene, pa tudi mlajši so bili. Ker če sem bil jaz takrat konec ali sredina srednje šole, so oni morali biti še v osnovni. In so prišli na parti na Metelkovo ali pa v K4 na hip hop, ker to so živeli, to je bilo nekaj. Zdaj pa to ni več to. In jaz misli, da bi bilo treba za dve leti čisto ugasniti, da se spet naredi baza ljudi: 500 jih je, ki so potencialni kandidati in bodo potem prišli, tudi če boš naredil 3 DJe. Danes se ti sploh ne splača sploh poklicati DJa. Isto bi bilo, tudi če bi dal mixtape gor, ker nihče ne privleče 20 ljudi. Nihče ne reče: »Gremo gledat tega, ker to rola.« Znoraj hip hopa ga takega ni.
Je pa s kvantiteto prišla tudi kritična distanca. Jaz mislim, da v tistem momentu, ko so se začeli brezplačni partiji, je hip-hop umrl. Ker do takrat si ti lahko kontroliral kaj boš delal. Na primer, se je Radyoyo določil, da ne bodo komerciale rolal, ker jim je bilo to pod nivojem. Ker s komercialo so v bistvu izgubljali ljudi. Potem, ko je pa komerciala postala del tega, so pa odjebali. K4 se je takrat še kakšno leto malo držal, potem pa je začelo padat. Kasneje si že moral pripeljat neko zvezdo, ki nekaj stane, da bilo nekaj folka. Če ne bi bilo teh brezplačnih zadev, bi bilo to verjetno drugače.

Za konec bi te pa malo vprašal tudi glede vseh teh revival scen, predvsem funka. Se ti zdi, da je to na nek način podobna publika?

Ne, ni. Mogoče ima Good Foot še mogoče četrtino, ali pa tretjino bivše hip hop publike. Ali pa so mogoče to še vedno hip hop ljudje, ki so bolj odprti, pa jih zanimajo še druge zadeve. Vsi ostali funki pa nimajo veze s hip hop publiko, ker so ti ljudje enostavno nehali hoditi ven na partije.
Funk je nastal zato, ker je ful plesna muzika, pa ni nek zmatran disko, katerega je tudi veliko, ampak je ves čas isti. Folk, ki gre v Cvetličarno na disko gre tja, ker poznajo vse komade. To je čisto pop party. Funk je pa nadomestilo nekega klubskega dogajanja, ki ni nujno elektronsko in ni nujno kitarsko. Lahko plešeš in ima pozitiven vibe. Ampak tudi ta vibe moraš zgraditi z zgodbo, dobrim imenom, dobrimi flajerji. Funk je bil pri nas vedno močan, s hip-hopom pa je to zginlo. Po Heavy Less Wanted je bilo konec in je vsega zmanjkalo.

No, potem je vseeno povezava - ko gre en dol, gre drugi gor. Se ustvari nek prostor, pa četudi ni ista publika?

Jaz mislim, da ne. Ti partiji so good, ker so ful odprti in ker so drugačni. Ni toliko drog kot drugje. Ni nobenih pizdarij, ni ti treba čekirati WC-jev kdo si kakšno iglo še vedno notri daje. In to je ta vibe, ker gre folk ven, da sproščeno žura in da tudi sproščeno pristopa en do drugega. A veš, vse te elektronske muzike, ali pa kitarske, so na nek način zaprte. »Aha, tak moraš bit!« Ta žur pa ničesar ne zapoveduje, je ful odprto. Tukaj se nihče ne pobuni, če Florian Keller zavrti 3 drum 'n' bass, pa 7 hip-hop komadov. Če pa bi šel pa na drum 'n' bass, in bi DJ zavrtel 3 funk komade, pa 2 hip hopa, bi bil že zelo na meji.

No, ampak se je to zdaj res že zelo spremenilo…

Mogoče, ampak še vedno bi imel en del populacije, ki bi čisto popizdila. Funk je pa tako kul, da če se odločiš, da ne boš delal James Brown funka, nihče sploh ne ve kateri komad si dal gor. Nihče ti ne teži: »Dej mi ta komad!« Še ko je Uri v K4 vrtel, ko smo delali pol funk, pol hip-hop, njemu ni noben težil: »Dej mi to!« Hip-hop DJi pa so vedno imeli tega poln kurac. Ker si je kupil 2Paca samo zato, da mu ne bodo težili in ga je dal gor, čeprav ga ni hotel, mu je en zatežil, ko še prvega 2Pac komada ni bilo konec: »Daj mi 2Paca!« »Pa saj ga imaš zdaj.« »Pa ne, pa daj mi drugega 2Paca…« Tukaj, pri funku ni tega teženja in so vsi veliko bolj sproščeni.

Kako pa ti sam doživljaš domačo urbanost, glede na to, da s čimerkoli si se ukvarjal je nekako povezano z urbanim. Vse od navijaških kultur, ki so zelo mestne, pa vse do hip-hopa, ki je čisto mahnjen na to, da je urban in je ves čas vprašanje ali urbanost je ali je ni.

Jaz mislim, da sem tečen in kritičen. Predvsem zato ker sem tukaj in ker to doživljam. Ker nekdo ti v Ljubljani težko proda neko ful mafijo, dokler ti da Veso za drink, ker nasproti njega sediš, pa mogoče niti ne veš kdo je. To ni to, no. Verjamem, da je mafija, ampak taka, mal debilna. Se nekaj med seboj malo streljajo, ni pa nobenega, za katerega vsi vejo: »Aha, ta pa je,« in nihče mu nič ne more. Zato mi ne more Kocka prodajati, da so oni ful street iz Kranjske Gore, ker Kranjska Gora v osnovi ni street. Tudi če si ti res rough v Kranjski Gori, če si tako kot Unknown, k mu fotr in mat' umreta pa živi sam, v Kranjski Gori nimaš tega. Nimaš tega, da se basket igra na igriščih, fuzbal se igra, zajebancije so, prinašaš svoje pozitivne in negativne strani, odraščaš s tem…

A Ljubljana pa ima to?

Tudi Ljubljana nima več street vibea, ker v Ljubljani ljudje, ki hodijo ven, niso iz Ljubljane. Men se zdi, a so v Ljubljani ljudje prej nori. Mi smo bili nori pri 14-ih in 15-ih, smo hodil v osnovni šoli na SNŠ ples, ko smo bili v šestem razredu. In je šlo celo naselje, 70 ljudi! In to so bile pač frke. Ali so se te ful bal, ker si iz BSa, pa so kar bežali, čeprav jim nisi nič hotel. Ali pa so te nabili samo zato ker si bil iz BSa in si tako ti bežal. Ampak taki ljudje se pri dvajsetih že umirijo. Ljudje, ki so bili bistveno bolj kot jaz vpeti v to, ti na obletnici valete rečejo: »Ej, tam so pa sami kreteni, tja pa jaz ne grem. Tam je baza težakov in kretenov.« Torej vse to, kar so bili oni pri 15-ih. Taki ljudje se pri 20, 22, skrajno pri 25 letih že čisto skulirajo. Ven pa hodijo ljudje iz prostorov, kjer se ni veliko dogajalo. Študent iz Železnikov, ki ima en klub, ki je odprt enkrat ali dvakrat na mesec. In ko prideš danes v K4 tri četrtine ljudi ni več iz Ljubljane, ampak so iz nekih predmestij, ki nimajo kluba in se prifurajo ali pa so čisto od zunaj, pa ostanejo tukaj, ker so drugače iz Maribora, Murske. Ljubljančani ful prej nehajo hodit. Oni to prej podoživljajo. To je isti fenomen kot Kočevje. Tam je bila res street ekipca, ki pa je razpadla. Eni so šli v r'n'b, drugi so dobil otroke in čao. To svojo mladostno energijo v Ljubljani skuriš že do konca srednje. Ti pa pridejo in šele na faksu začnejo kuriti.
Zato so tudi študentski partiji daleč najslabši. Prideš na Bruc 08 in so tam najbolj zgonjeni, najbolj hitasti bendi. S temi bendi si res nimaš kaj pomagati. Včasih si šel na sociološki žur, da si slišal same nove komade, zdaj greš pa na sociološki žur in ti en reče: »Ja, to je pa v Kokoa baru.« Kaj, kje pa je to? Pa U2 bojo rolal, po možnosti!
Jaz se spomnim mini revolta že pri nas, na našem faksu, na matematiki in fiziki, ko je en DJ 2x zarolal U2 in je bil kmet, pizda. Čeprav mi nismo sloveli kot neki muzičarji, ampak kot neki odblojeni naravoslovci, k nam je vseen za muzko, je bil že takrat mini revolt. Zdaj pa odrolaj U2, pa so še ful slabši band kot so bili včasih, in boš glaven kralj. To je zato, ker so kmeti. In tudi ti, ki pridejo iz teh okolij, pa hodijo na dobre partije, hkrati poslušajo še kakšne ful kmečke stvari. Vidiš, da jih ta nostalgičnost domačega okolja, ko so poslušali Big Foot Mamo, še vedno zagrabi. Hodijo na drum 'n' bass, drugič pa jih vidiš na Big Foot Mami čisto pijane in vse tekste znajo na pamet.
Ta street je težko držati, sploh s temi alkoholnimi zakoni, pod 18, bla, bla… Ker ta ekipa se pri dvajsetih že izživi. Men je kul, da vidim tamale vsaj prej K4. Ker dokler sem jih videl po celi Nazorjevi pa Čopovi, pred Tramontano, pa pred Globalom, ali pa pred Palmo v času, ko je bila ta najslabša, je bilo to… Mi je dobro, da pa še zmeraj vidim, da gre kdo v parkec tukaj ob K4, pa čeprav so ga že čisto zaprli. Ali pa ko vidim polno Metelkovo. Saj, danes nimajo denarja, da bi šli notri, ampak čez 2 leti vsaj ne bodo imeli predsodka, da gredo na kakšen alter koncert ali pa kaj takega. Ti kmeti bodo pa vedno ostal kmeti. No, saj tudi v teh okoljih so ljudje, ki blazno štekajo. Pol najbolj urbanih bendov je pri nas čisto iz kmetije, ampak ni pa urbane raje. Dolgoročno zato ni rešitve.
Jaz bi dal kulturni zakon, ki bi zapovedal vsem ŠOUvom in ŠKISom, da ne vozijo na žure Janov Plestenjakov itd, ampak bi moralo Ministrstvo požegnat, da je to nekaj kulturnega, ali kaj podobnega. Če si bil ti Lev Kreft, pa bi rekel, da si poslušal Hazard, ki bi bili danes skoraj z lahkoto najboljši band v Sloveniji, si bil kmet. Če si hodil na filo faks, to ni šlo. Zdaj ko pa grejo vsi na faks, pa je to brez veze. »Gremo vsi Siddharto poslušat.«
Tu morajo nujno nekaj narediti za te tamale, da bo šel tamal tako kot mi, k smo šli pri 14-ih, na Fugazije v menzo v Študenta. Tako bi tudi danes morali iti tamali na neke stvari… A veš, bratje jih morajo vleči! Folk iz BSa je šel na Njete pri 10-ih. Ker so jih starejši bratje zvlekli. Mama je rekla: »Čuvaj!« Zdaj pa ni nekih socialnih prostorov za tamale, da bi šli pred nek klub. Zadnjič sem gledal 16 let stare tamale, ki so gledal en flajer: »Ja, je drum 'n' bass v K4!« »U, ta je pa meni hud, ampak K4 ima še vedno samo 18+.« Če pa pomisliš kaj smo mi pri šestnajstih delali: jaz sem šel takrat na štop na koncert, za katerega moja mat' še danes ne ve, ker sem ji rekel, da grem na eno tekmo. V resnici sem šel pa na Jaru Da Damaja v Rim, pa on sploh ni top MC. Pri nas pa ta mali danes niti v klub ne morejo it. Zato bodo dolgoročno Pekarne in Metelkove razfukale Štuk in K4.
Gledam tudi bejbe po fejsbuku. Je ena na primer mega fanica Madonne. Ali pa se so jim kul Dr. Alban in te, ta zanič drame. DJ se zajebava, njim je pa zares kul in ful plešejo. Te iste ljudi nato vidiš tudi na electru v K4 ali pa na Sindikatu, pa na Zelenem Soncu na Metelkovi. Potem greš še pred Halo Tivoli, ko je tam Noisia, pa je ta ista bejba tudi tam. To je zame fenomen. Za isto bejbo, ki posluša Madonno in cel eighties in nineties dance, je še logično da gre na Sindikat, ampak to da pa hodi na funk, pa da hodi na drum 'n' bass, elektro in podobno, to je pa sociološki fenomen.

Ja, včasih si se moral odločiti kaj poslušaš. Čeprav tudi takrat si neke zadeve mora v paketu vzeti. Če si šel na Radyoyo, si dobil vse od hip hopa do drum 'n' basa.

Ja, saj če je Radyoyo takrat združil ful scene, jo je hkrati tudi precej razbil. Ker so hip hoperjem ponudili nekaj česar oni niso želeli, ampak so jih toliko časa masirali s tem drum 'n' bassom, da je pol hop hoperjev začelo tudi na drum 'n' bass hoditi, saj je bilo mogoče za bejbe bolj zanimivo, ker je bilo bolj za plesat. Danes tako ni več večera v Ljubljani, na katerem bi nekdo lahko spusti zelo laid back hip-hop. To je samo še za doma za poslušati. Če pa si včasih spustil Cypress Hill - Illusions, je bil folk ekstatičen, pa je počasen track. Danes bi bilo mogoče zadovoljnih 5 zapohancev, ostali bi pa rekli, da na to ne morejo plesati.