|
 |
|
| |
| 20 let kluba K4, Ko klet postane svet |
Za marsikoga najljubša ljubljanska klet je 19. septembra 2008 s Festivalom Utrip v ljubljanskih Križankah vstopila v 20. sezono svojega (skoraj, z izjemo kakšnega meseca ali dveh) neprekinjenega delovanja, dan dvajsetega rojstnega dne pa bomo s štefeto mladosti v mislih obeležili 25. maja 2009. Tedajci bo namreč minilo natanko dve desetletji, odkar je K4 prvič uradno odprl svoja težka vrata in v drobovje Kersnikove začel voziti glasbeni svet.
Tu so namreč čupirali metalci, se naokrog metali grungerji, nakulirano mahali hip hoperji, na študentskih žurkah se je vriskalo na balkan viže in stari rock, tu je začelo grozdje teptati prvih deset slovenskih raverjev. Tu ga je leta '89 žgal Henry Rollins, leta '90 strašil Rob Zombie in leta 92' so ga lomili Psihomodo Pop. Leta '94 se je Rožnato vzdihovalo ob Heleni Blagne, le nekaj dni pred tem negiralo priznane norme z Niet in nekaj dni kasneje uživalo ob prvem resno zastavljenem hip hop/funk projektu s Heavy Les Wanted. Leta 1996 sta publiko razplesavala Magnifico in Rambo Amadeus, začelo pa se ga je tudi na polno rejvati. Z Mariom de Bellisom je februarja prineslo čikaški house, s DJ T-1000 pa aprila detroit techno in junija '96 se je sezona zaključila z večdnevnim Independance grand finalom, na katerem so, med drugimi, vrteli Umek, Marcello, Mary, Felver, ena redkih slovenskih didžejk Gaby ter slovita Monika Kruse.
In potem je šlo samo še naprej – Trevor Rockliffe, John Aquaviva, Abe Duque, prvi Breakbeatnik večeri, iz katerih je kasneje zrasel festival, pa Roni Size, Goldie, Mouse on Mars, Josh Wink, Slam, Magda, Jazzanova, Derrick May, Chicken Lips, Quantic, Richie Hawtin, Swayzak, Bonobo, Freddy Fresh, Hextatic, DJ Zinc, Stanton Warriors, Oscar Mulero, Ellen Alien, Kenny Larkin, DJ Krush, DJ Marky.... In seveda kup koncertov, vključno s Silence, Happy Generated People, Disciplin A Kitschme, Atari Teenage Riot, Siddharto in Asian Dub Fundation, pa freestyle državna prvenstva, ki so nam dala Trkaja, N'Toka in Zlatka, Roza žuri z vodnimi pištolicami, tetoviranja, razstave, drag showi in modne revije, ki so oblačile vse od ljudi do sadja.
Tu so se z žuranjem, poslušanjem, nastopanjem in/ali aktiviranjem kalili Aldo Ivančič, Aida Kurtović, Jure Longyka, Brane Zorman, Pier&JAMirko, Ali En, Umek, Kanzyani, Klemen Klemen in se seveda še vedno kalijo nove generacije.
In tu nas danes pleše, skače, šejka, gruva, fankira, posluša, gleda in raste več kot 40 tisoč na leto - vsi, ki cenimo dobro muziko, neobremenjeno urbano zabavo in pravo klubsko vzdušje. K4 za zmeri ostaja wide open in z vsako novo sezono postaja večji svet. |
|
| ------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------ |
|
| Zgodovina in razvoj |
Zgodovina Kluba K4 se pričenja približno s pričetkom zadnjega, bolj liberalnega obdobja Jugoslavije. Poleg etabliranih kulturnih zbirališč je ob prehodu iz 70-ih v 80-ta in v 80-ih ljubljanska scena resnično vibrirala na "sub" nivojih. Za klubskim dogajanjem je stala skupina ljudi, organiziranih v FV-ju/ŠKUC-u, njihovo delovanje v smislu clubbinga pa je bilo prepuščeno predvsem iznajdljivosti. Prostori najbolj angažiranih klubov so se selili iz Študentskega naselja v Rožni dolini v Dom svobode v Šentvidu in nazaj.
Delovanje Kluba K4 je prvič moč zaslediti v drugi polovici 80-ih, ko je v kleti stavbe na Kersnikovi 4, sicer sedežu večine študentskih (političnih in kulturnih) organizacij, bolj neformalno pričel delovati klub napol zaprtega tipa pod vodstvom ŠKUC-a. Pomanjkanje ustreznega prostora in iniciativa angažiranega dela "alter esteblišmenta" je pripeljala do pobude v UK ZSMS (Upravni komite Zveze socialistične mladine Slovenije) za renoviranje prostorov in vzpostavitve formalnega dela Kluba K4.
Uradno odprtje je sledila na že takrat skoraj pozabljeni Dan mladosti, 25. maj 1989. Ambiciozno zastavljen projekt je kot programski vodja prevzel Jure Potokar (danes priznan literarni prevajalec in pisec ter izvrsten poznavalec glasbe, posebej jazza in bluesa), sicer pa je za klubom stal še programski svet, ki je določal smernice dela. Novo odprti klub je v mrtvilo tedanjega kluturnega undergrounda prinesel precejšnjo osvežitev – ponudil je nov prostor in nov program, oboje s prepoznavnim imageom.
Javnost je dolgo pričakovani klub sprejela z odprtimi rokami in v temini kleti so zavetje našli feni različnih, bolj marginalnih glasbenih izrazov. Klub je skrbel tudi za koncertno ponudbo, bodisi samostojno organizirane koncerte bodisi tiste, ki so potekali v okviru drugih dogodkov ali festivalov, na primer Druge Godbe.
Za pestrost programskih večerov je poskrbela ena boljših DJ garnitur v zgodovini ljubljanskega klubskega dogajanja: Mitja Prezelj, Boštjan Jurečič, Aldo Ivančič, Marko Plahuta, Igor Ivanič, Marjan Dovgan, Nataša Sukič ter sodelavci Radia Študent, ki so izmenoma skrbeli za enega od večerov. Kot DJ-ji so sodelovali še gospodje, ki jih danes poznamo v različnih vlogah: Ali En, Primož Pečovnik, Brane Zorman, Peter Barbarič, Aida Kurtovič, Rolando, Jane Weber, Jure Longyka, Jimi Rasta... Znotraj kluba so svoje mesto našli s svojim, povsem avtonomnim večerom še člani Roza Kluba.
Tekom let so se programske usmeritve sicer spreminjale, a Klubu K4 je ves čas uspelo ohraniti znamenito sproščeno vzdušje ter obiskovalcem s programom nuditi tisto, česar drugje niso našli. Tako se je že zelo zgodaj na programu znašla tudi elektronska glasbe in K4 je zasedel ključno mesto v razvoju le-te v slovenskem prostoru. Začetki so bili skromni - večere elektronske glasbe je obiskovalo le nekaj deset navdušencev, danes pa si življenja brez elektronike v vseh njenih številnih pojavnih oblikah sploh ne znamo več predstavljati. Klub K4 je danes, v sodelovanju s številnimi organizacijskimi in kreativnimi ekipami iz vse Slovenije, vodilna inštitucija za kakovostno sodobno urbano glasbo, ki jo predstavlja več kot 40.000 obiskovalcem letno.
Klub K4 nudi program raznovrstnih sodobnih glasbenih zvrsti, pa naj gre za minimal, house, techno, drum'n'bass, breakbeat, funk, nu rave, electro, hip hop, rock ali pa najrazličnejše kombinacije naštetih, saj nadvse radi prestopamo meje konvencinalnega, žanrsko zabetoniranega in vsakdanjega. V Klubu K4 obiskovalci lahko uživajo ob glasbi zvezd svetovnega formata (v pretekli sezoni smo med njimi gostili DJ Krusha, DJ Markyja, Ellen Alien, Kenny Larkina, Stanton Warriors, Chateau Flight...) in domačih DJ herojih, pa tudi ob odkrivanju novih domačih talentov in undreground glasbenih inovatorjev z vsega sveta.
Osnovni namen Kluba K4 je predstavljanje glasbenih smernic in novosti, še preden pridejo v mainstream, premikati žanrske meje ter izobraževati o razvoju in zgodovini glasbe. Nemalo danes tudi v tujini priznanih slovenskih DJ-ev in producentov je svojo pot pričelo v Klubu K4, ki še vedno deluje kot platforma za mlade ustvarjalce in jim nudi možnost, da se predstavijo sicer zelo zahtevni in kritični, a entuziastični in zvesti publiki.
Vendar K4 ni le glasba, saj je ena osnovnih programskih usmeritev kluba združevanje različnih oblik urbane umetniške izraznosti. Tako posebno pozornost posvečamo vizualnim umetnostim, vsi letaki in drugi promocijski materiali so oblikovani s strani nekaterih najkreativnejših mladih slovenskih oblikovalcev, vsak dogodek spremljajo vrhunske vizualije domačih in tujih VJ-ev, organiziramo tudi državno tekmovanje v VJ-janju, hip hop dogodke, breakdance tekmovanja, fotografske in street art razstave... Vse z namenom obiskovalcu ponuditi čim bolj celovito in zanimivo urbano kulturno izkušnjo.
Posebnost Kluba K4 je, da, kot eden redkih, ponuja kakovosten klubski program tudi med tednom – nekateri dogodki, denimo torkovi Astrodisco večeri, so med mladimi dosegli kultni status. Prav tako ne moremo mimo dejstva, da je Klub K4 edina inštitucija v državi, ki organizira dogodke za istospolno usmerjene – od tradicionalnih Roza klubskih večerov ob nedeljah ter enkrat mesečno ob sobotah, do posebnih dogodkov, kot sta izjemno odmevna Rozavizija in izbor za najboljšega drag queena/kinga Slovenia's Next Best Drag Show.
Klub K4 tako ni le še ena povprečna diskoteka, temveč integralni del urbane kulture v Ljubljani, Sloveniji in širši regiji, katerega legendarni status se je gradil skozi dve desetetji predanega dela posameznikov in ekip. |
|
| ------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------ |
|
Programski vodje:
Jure Potokar (89/90)
Tanja Đurđevič (90/91)
Ksenija Murari (91/92)
Peter Barbarič (92-95)
Igor Ivanič (95/96)
Aleš Črnič (96-98)
Tomaž Gorkič (98-01)
Simon Pavlič, Iztok Drabik Jug (01/02)
Gregor Žavcer (02-04)
Miha Brodarič (04-09)
Drugi programski sodelavci in vodje:
Marjan Dovgan, Tadej Fius, Aldo Ivančič, JAMirko, Boštjan Jurečič, Valter Kobal, Neven Korda, Aida Kurtovič, Jure Longyka, Tina Matjašec, Sabina Maroša, Marko Plahuta, Rolando, Blaž Štrukelj, Alenka Urbanc, Mija Lorbek, Primož Pečovnik, Mitja Prezelj, Nataša Sukič, Jane Weber, Brane Zorman, Borut Kumperščak, Borja Močnik, Uroš Veber |
|
|
|
| |
